Poslanka Resni.ce Katja Kokot prejela žaljivo grozilno pismo: »Nadzorovali te bodo domačini, ki te ne marajo« (FOTO)

Katja Kokot je objavila pismo z žaljivo in zastrašujočo vsebino. A namesto enotne obsodbe takšnega zapisa se je pod objavo hitro odprla nova fronta – očitki, politična obračunavanja in sporočila, ki so bolečino prejete pošte le še poglobila.

Ko pismo ni več samo pismo

Poslanka Resni.ce Katja Kokot je objavila fotografijo pisma, ki ga je prejela na domači naslov. V njem jo neznani avtor zmerja, ponižuje in ji očita, da je »prepotentna«, da se obnaša, »kot da je požrla vso pamet«. Besede so grobe, osebne in zapisane z jasnim namenom: prizadeti. A še bolj neprijeten je del, v katerem ji avtor sporoča, da »popoldanskega zaslužka ne bo« in da jo bodo »nadzorovali neki domačini, ki je ne marajo«. To ni več navadna politična kritika. To je sporočilo, ki pri človeku lahko sproži občutek ogroženosti. Še posebej, ko pride v nabiralnik, na dom.

Kokotova ni ostala tiho

Kokotova je pod fotografijo zapisala, da se pritiski začnejo takrat, ko človek noče molčati. »Če nisi tiho, ti grozijo. Če nisi tiho, te diskreditirajo,« je navedla. Dodala je, da so ji, kot trdi, na vrata poslali tudi »čudaka z izbuljenimi očmi, kolesarsko majico in čudnim naglasom«. V nadaljevanju se je vprašala, ali temu še lahko rečemo demokracija. Seje, polne laži in žaljivk, grožnje, osebni napadi – vse to je opisala kot obraz politike, v kateri od nje očitno pričakujejo, da bo tiho sedela v kotu. A sama pravi drugače: »Jaz nisem šla v politiko zato, da bom lutka.«

Namesto obsodbe še napad

Tu bi človek pričakoval vsaj osnovno človeško gesto. Obsodbo. Ne glede na to, ali se s Katjo Kokot politično strinjaš ali ne. Pismo, ki ponižuje in omenja nadzorovanje, bi moralo biti meja, pri kateri se politični boj za trenutek ustavi. Toda zgodilo se je nasprotno. Pod objavo se je oglasila Lena Grgurevič in najprej podvomila v domneve, da bi pismo poslal nekdo z levega političnega pola. Nato pa je razpravo hitro obrnila v napad na Resni.co. Očitala jim je podporo ukrepom za najbogatejše, privatizacijo zdravstva, podporo Janezu Janši in novi vladi. Zapis je zaostrila do besed, da so »navadne SDS oprode«.

Kje je meja političnega boja?

Najbolj bode v oči to, da se je razprava skoraj takoj odmaknila od bistva. Poslanka je prejela pismo z žaljivo in zastrašujočo vsebino. Namesto jasnega sporočila, da to ni sprejemljivo, se je zgodba spremenila v politični obračun. Pod komentarjem Grgurevičeve se je nato vsul še plaz odzivov. Mnogi so opozarjali prav na to: da se groženj ne relativizira. Da se osebnega poniževanja ne opravičuje s tem, kdo je v kateri stranki. In da bi morali biti pri takšnih stvareh najprej ljudje, šele potem politični nasprotniki.

Ogledalo razgretega časa

Ta primer pove več kot samo zgodbo o enem pismu. Pokaže, kako hitro danes izgine osnovna človeška mera. Če napad doleti »našega«, kričimo. Če doleti »njihovega«, začnemo razlagati, zakaj si je morda sam kriv. A grožnje in poniževanja ne bi smele imeti politične barve. Katja Kokot je prejela pismo, ki bi ga bilo treba najprej obsoditi. Vse drugo bi lahko počakalo. Ker ko niti ob takšnih besedah ne znamo več potegniti meje, se moramo res vprašati: kam smo prišli?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook