Zadnji kilometri pred Ljubljano bodo drugačni: Nova pravila, ki jih morate poznati!

Ko se vsako jutro in popoldne po ljubljanski obvoznici vije nepretrgan tok avtomobilov, si marsikateri voznik zastavlja isto vprašanje: je to res edini način? Kolone, nenadni zastoji, vožnja po sistemu “gas – zavora” in večni kaos ob nesrečah so že tako del vsakdanjika, da jih večina jemlje kot nujno zlo. A DARS trdi, da ima rešitev – dinamično uravnavanje hitrosti, ki bi promet po ljubljanskem obroču in njegovih vpadnicah spravilo v bolj gladek, enakomeren tok.

Gre za sistem, ki v tujini – v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem – že dolgo deluje, pri nas pa bo šele pokazal svojo pravo vrednost. Toda kako natančno bo to videti? Bo ta sistem res izboljšal pretočnost ali bomo dobili še eno prometno novost, ki bo v praksi povzročila več slabe volje kot koristi?

Pametna hitrostna omejitev – rešitev ali zgolj še ena težava?

V teoriji zadeva zveni skoraj preprosto: namesto fiksnih omejitev, ki veljajo ne glede na prometno situacijo, bo sistem prilagajal hitrost glede na trenutno gostoto prometa, vremenske razmere in posebne okoliščine.

Če se ob 7.30 zjutraj proti Ljubljani valijo trume avtomobilov iz vseh smeri, bo sistem že 20 kilometrov pred obročem voznike začel postopoma upočasnjevati, namesto da bi jih pustil, da s polno hitrostjo drvijo proti točki, kjer jih čaka nenaden zastoj. Rezultat? Teoretično naj bi bilo manj sunkovitega zaviranja, manj nenadnih upočasnitev in torej – manj nesreč ter manj kaosa.

Podobni sistemi so v tujini že dokazali svojo učinkovitost. Nemčija je z dinamično regulacijo hitrosti na avtocestnih obročih Berlina in Münchna zmanjšala zastoje za 20 odstotkov. Velika Britanija je na avtocesti M25, ki obkroža London, s prilagodljivimi omejitvami povečala povprečno hitrost potovanj v konicah za skoraj 15 odstotkov. Toda ali bo enako delovalo tudi pri nas?

Slovenske posebnosti: Bo vozniška mentaliteta največja ovira?

Tukaj se stvari nekoliko zapletejo. Slovenci imamo poseben odnos do hitrosti in prometnih predpisov. Čeprav smo že dolgo navajeni fiksnih omejitev, se pogosto zgodi, da jih vozimo “po občutku” – nekateri dosledno, drugi jih ignorirajo, tretji vozijo pod omejitvami, kar še dodatno otežuje pretok prometa.

Najpogostejši izgovor? “Saj tukaj ni radarja.” Točno takšna miselnost pa bi lahko ogrozila uspeh sistema. Dinamično uravnavanje hitrosti bo namreč temeljilo na zaupanju v to, da vozniki res upoštevajo prilagodljive omejitve – in ne zgolj takrat, ko na obzorju zagledajo patruljo.

Če bo sistem res deloval, kot je predvideno, bo moral DARS poskrbeti za dosledno uveljavljanje pravil, sicer bo dinamična signalizacija postala zgolj še en neupoštevan znak ob cesti.

Kaj se bo v praksi spremenilo?

Za povprečnega voznika bo ena največjih sprememb to, da omejitve hitrosti ne bodo več vedno enake.

• Če ste bili do zdaj vajeni, da lahko ob lepem vremenu vedno vozite 130 km/h, boste v prihodnosti morda ugotovili, da bo na določenih odsekih omejitev zmanjšana na 110 ali celo 90 km/h – in to brez očitnega razloga.
• Omejitve se bodo spreminjale v realnem času, kar pomeni, da bo potovanje po istem odseku avtoceste enkrat potekalo brez sprememb, drugič pa boste morali hitrost postopno prilagajati.
• Čeprav gre za novost na slovenskih cestah, je podoben sistem že bil testiran na nekaterih odsekih – in prvi odzivi so mešani.

Vozniki so že izrazili dvome o tehnični zanesljivosti sistema. “Kaj pa če bodo senzorji napačno zaznavali razmere?” “Kaj če bo omejitev 100 km/h, cesta pa bo povsem prazna?” In morda najpogostejše vprašanje: bo DARS ta sistem izkoriščal za več kazni?

Nova tehnologija na pomoč – toda bo res delovala?

DARS poleg dinamične regulacije hitrosti napoveduje še novo verzijo aplikacije Promet+, ki bo omogočala CarPlay in Android Auto podporo.

To pomeni, da bodo vozniki lahko spremljali prometne razmere ne samo prek informacijskih tabel nad avtocestami, ampak tudi neposredno na zaslonu avtomobila. Teoretično to pomeni, da boste:

• Vedeli, kdaj se bo hitrostna omejitev spremenila, še preden zagledate znak.
• Lažje načrtovali alternativne poti.
• Se izognili nepričakovanim zastojem.

Toda spet – bo tehnologija res delovala brezhibno? Slovenija je imela v preteklosti že več težav z uvajanjem digitalnih sistemov (spomnimo se zmede ob uvedbi elektronskih vinjet). Če bo aplikacija zamujala s prikazovanjem podatkov ali če bodo informacije napačne, lahko to povzroči več zmede kot koristi.

Bomo končno rešili prometne zastoje ali ustvarili nove?

Dinamično uravnavanje hitrosti je obetavna rešitev, vendar je končni uspeh odvisen od več dejavnikov:

• Ali bodo vozniki spoštovali prilagodljive omejitve?
• Bo DARS sistem upravljal dosledno in premišljeno, brez nepotrebnih omejitev?
• Bo tehnologija res delovala v realnem času, brez zamud in napak?
• Bo policija ukrepala zgolj proti kršiteljem ali bo sistem postal novo orodje za pobiranje kazni?

Če bo DARS uspel izpeljati projekt brez večjih zapletov, bomo morda čez nekaj let presenečeno ugotovili, da se je vožnja skozi ljubljanski obroč dejansko izboljšala. Če pa sistem ne bo deloval, kot bi moral, pa bi lahko dobili zgolj še en birokratski projekt, ki bo voznike še dodatno frustriral.

Napisal: E. K.

Vir: DARS, Freepik

The post Zadnji kilometri pred Ljubljano bodo drugačni: Nova pravila, ki jih morate poznati! first appeared on NaDlani.si.