Začetek postopka sprememb ustave glede ustavnega sodišča brez zadostne podpore ustavne komisije

Ustavna komisija je po skoraj letu dni nadaljevala obravnavo predloga za začetek postopka sprememb 160., 161. in 162. člena ustave, ki bi med drugim prinesel diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev. Člani so se seznanili z mnenjem strokovne skupine. Predlog za začetek postopka pa po razpravi ni prejel zadostne podpore poslancev.

Vladni predlog za začetek postopka za spremembo treh členov ustave uvaja diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev, ki jih bo obravnavalo. S predlogom bi seznam kvalificiranih predlagateljev, ki na ustavno sodišče lahko podajo zahtevo za presojo ustavnosti in jih zdaj določa zakon, zapisali v ustavo. S spremembami ustave pa bi predvideli tudi možnost prenosa določenih pristojnosti ustavnega sodišča na drugo sodišče.

Strokovna skupina, ki jo sestavljajo Ciril Ribičič, Samo Bardutzky in Zdravko Stare, vodi in koordinira pa jo Igor Kaučič, v mnenju, ki so ga pripravili, ugotavlja, da so predlagane spremembe nujne, potrebne in utemeljene, zato je ustavni komisiji DZ predlagala sprejem sklepa, s katerim bi DZ predlagal, da začne postopek za spremembo ustave.

Na glasovanju pa je tak predlog sklepa podprlo osem poslancev Svobode, sedem glasov proti pa so prispevali poslanci SDS in NSi ter poslanec SD Jonas Žnidaršič. Ta se je pri glasovanju zmotil, so naknadno pojasnili v poslanski skupini SD. Za sprejem sklepa in torej zeleno luč začetku postopka bi zanj morala glasovati dvotretjinska večina izmed 15 navzočih poslancev, torej deset.

Po Kaučičevih besedah je sicer ta vladni predlog sprememb ustave eden najobsežnejših predlogov doslej, te bi prinesle globok poseg v sistem sodnega odločanja, vplivale ne bi le na delo ustavnega sodišča, temveč tudi na delo in odločanje rednega sodstva, zlasti upravnega, je izpostavil.

Člani strokovne skupina se v mnenju, ki ga je danes na seji predstavil Ribičič, strinjajo, da je delovanje ustavnega sodišča zaradi preobremenjenosti oteženo. Zavzeli so se, da se v ustavi opredeli tudi funkcija ustavnega sodišča, a opozorili, da so napačna pričakovanja, da bodo ustavni sodniki ob sprejemu predlaganih sprememb imeli manj obveznosti. Član skupine Stare pa meni, da spremembe niso nujne, ker bi bilo izboljšave mogoče doseči z organizacijskimi in kadrovskimi posegi.

Glede pooblaščenih predlagateljev postopka pred ustavnim sodiščem del strokovne skupine meni, da morajo te zapisati v ustavo, in ne v zakon. Če bi pa dopuščali možnost slednjega, pa naj se taka zakonska rešitev sprejema z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Menijo tudi, da med predlagatelje ni treba uvršča predsednika republike, pač pa bi ta lahko dobil možnost zahtevati oceno ustavnosti pred razglasitvijo zakona.

V razpravi so poslanci Svobode izrazili podporo začetku postopka ustavnih sprememb, medtem ko so poslanci SDS menili, da bi bilo pred uvedbo diskrecijske pravice razbremenitev ustavnega sodišča mogoče doseči tudi na druge načine.

Franc Breznik (SDS) je ocenil, da Slovenija potrebuje še nekaj let, da bodo v sodnem sistemu postavljene varovalke in se bodo zadeve “razčistile” že v postopkih na rednih sodiščih. Tako je po njegovem mnenju najprej nujen pogled, kaj ne deluje v preostalih delih sodnega sistema. Jože Tanko (SDS) je ob tem menil še, da bi sodni svet oz. drugi pristojni morali ukrepati proti sodnikom, ki imajo preveč ali nadpovprečno veliko zadev razveljavljenih bodisi na višjih stopnjah bodisi kasneje na ustavnem sodišču.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) pa je menila, da vzrokov za velik pripad zadev na ustavno sodišče ne gre iskati v delu rednih sodišč, pač pa tudi v odprtosti ustavnega sodišča. Njeni poslanski kolegici Lena Grgurevič in Lucija Tacer sta v razpravi podprli predlog in izpostavili, da se lahko o posameznih podrobnostih pogovarjajo še v nadaljevanju postopka.

Poslanci SDS so v razpravi izpostavljali tudi pritožbe slovenskih državljanov na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Te so po besedah Andreja Poglajna refleksija slovenskega sodstva. Poslanka Tacer je nasprotno menila, da pritožbe kažejo na to, da državljani poznajo svoje možnosti, pritožbe pa same po sebi še ne pomenijo dokazanega kršenja človekovih pravic.