Za zastavo in lučke kar 2,1 milijona evrov? Golobova vlada načrtovala nenavaden spomenik osamosvojitvi, nova vlada potraten projekt ustavila!

Slovenija bi lahko na Trgu republike dobila spomenik osamosvojitve, sestavljen iz droga s slovensko zastavo, napisa in množice svetlobnih elementov, vgrajenih v tla. Predvidena vrednost projekta je znašala vrtoglavih 2.097.593 evrov. Vlada Roberta Goloba je nadaljevanje projekta podprla, nova vlada Janeza Janše pa je načrte ustavila in zahtevala ponovno presojo. Odločitev je sprožila ostre odzive avtorjev in razpravo o tem, koliko naj država sploh nameni za spominsko obeležje.

Več kot dva milijona evrov za spomenik, ki bi zasvetil predvsem ponoči

Na Trgu republike, zgodovinskem prizorišču razglasitve slovenske samostojnosti 25. junija 1991, je Golobova vlada nameravala postaviti nov državni spomenik osamosvojitve. Toda zamišljena rešitev ni predvidevala klasičnega spomenika z jasno prepoznavno podobo ali skulpturo.

Izbrana avtorska skupina pod vodstvom kiparja Alena Ožbolta je predlagala drog s slovensko zastavo, spominski napis in številne svetlobne elemente, razporejene po tlaku Trga republike.

Projekt je podprla Golobova vlada

Zamisel je nastajala več let. Ministrstvo za obrambo je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije leta 2025 izvedlo mednarodni natečaj, na katerega je prispelo 36 predlogov. Komisija je 5. marca 2026 izbrala zmagovalno rešitev, javnosti pa so jo predstavili naslednji dan.

Takratni obrambni minister Borut Sajovic je predlog pozdravil in poudaril simboliko množice ljudi, ki se je junija 1991 zbrala na Trgu republike. Golobova vlada se je 14. maja seznanila z izbrano idejno rešitvijo in ministrstvu naložila nadaljnje aktivnosti za izvedbo projekta. Toda že ob predstavitvi so se pojavili pomisleki, predvsem zaradi poseganja v obstoječo ureditev zgodovinsko pomembnega trga.

Luči tudi po zaščitenem tlaku Trga republike?

Predvidena je bila namreč zamenjava dela granitnih kock s svetlobnimi elementi. To odpira povsem konkretna vprašanja o zahtevnosti izvedbe, varovanju kulturne dediščine, vzdrževanju svetlobnih elementov in dolgoročnih stroških.

Janševa vlada ustavila načrt in zahtevala nova izhodišča

29. oktobra 2026 je prišlo do preobrata. Nova vlada Janeza Janše je razveljavila dva sklepa prejšnje vlade, povezana s pripravo in nadaljevanjem projekta. Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da je bila izbrana rešitev po ponovni preučitvi ocenjena kot delno tehnično nedorečena, predvsem glede umestitve svetlobnih teles na Trgu republike.

Ministrstvo je zato dobilo nalogo, da pripravi nova vsebinska in programska izhodišča. To pomeni, da prvotnega projekta v načrtovani obliki za zdaj ne bodo nadaljevali. Ob tem pa je pomembno poudariti, da ustavitev projekta še ne pomeni dokončnega prihranka celotnih 2,1 milijona evrov. Država namreč še vedno načrtuje spomenik osamosvojitve, katerega prihodnja vrednost za zdaj ni znana.

Avtorji ogorčeni, Večer poročal o ostrem odzivu kiparja

Odločitev je sprožila nezadovoljstvo med avtorji zmagovalne natečajne rešitve. Kipar Alen Ožbolt se je na družbenih omrežjih ostro odzval na odločitev nove vlade.

Avtorska skupina je pozneje v skupni izjavi poudarila, da po njenem mnenju odločitev ni strokovno utemeljena. Opozorili so, da je rešitev nastala v okviru javnega natečaja, pri katerem je sodelovala široka strokovna komisija, ter zahtevali objavo dokumentacije, na kateri temelji odločitev vlade. Tudi te pomisleke je treba obravnavati resno. Javni natečaj mora potekati po pravilih, morebitna razveljavitev pa mora imeti jasno pravno in strokovno podlago.

Je šlo za dvomilijonsko nagrado umetnikom? Ne.

V razpravah o projektu se je pojavila tudi trditev, da naj bi izbrani umetniki za svojo zamisel prejeli več kot dva milijona evrov. To ne drži. Uradni natečajni dokumenti kažejo, da je bila prvonagrajeni avtorski skupini dodeljena nagrada v višini 15.000 evrov.

Več kot dva milijona evrov je predstavljala izhodiščna ocenjena vrednost celotnega projekta, ki je poleg umetniške zasnove predvideval tudi gradbene in druge izvedbene posege. To razlikovanje pa ne zmanjšuje pomena vprašanja, ali je bil tako visok javni izdatek upravičen.

Slovenija potrebuje spomenik osamosvojitve. Toda kakšnega in za kakšno ceno?

Trg republike ima v slovenski zgodovini izjemno mesto. Na njem je bila junija 1991 razglašena samostojna Republika Slovenija, zato je razprava o ustreznem državnem spomeniku povsem legitimna. Zagovorniki prvotne rešitve so želeli poudariti vlogo ljudi in množičnega gibanja pri nastanku države. Nasprotniki so opozarjali, da zasnova z lučmi nima dovolj jasne simbolike in da so predvideni posegi preobsežni.

Ob tem ostaja odprto tudi finančno vprašanje. Ali mora država za spomenik osamosvojitve porabiti več kot dva milijona evrov? Ali obstaja primernejša rešitev, ki bi zgodovinski pomen dogodka izrazila jasneje in ob manjših stroških? Odgovor bo odvisen tudi od tega, kakšen projekt bo pripravljen po ponovni presoji.

Toda že ustavljeni načrt kaže, kako pomembno je, da država pred potrditvijo večmilijonskih projektov javnosti predstavi ne le umetniško zamisel, temveč tudi natančno finančno konstrukcijo, izvedbene rešitve in pričakovane stroške vzdrževanja.