Branimir Štrukelj je ponovno med najglasnejšimi nasprotniki razvojnega zakona, ki med drugim predvideva davčne razbremenitve. Sindikalni voditelj opozarja na nevarnost za socialno državo in javne storitve, čeprav bi razvojni zakon vsem pustil v denarnicah več. Toda medtem ko govori o plačah zaposlenih in družbeni pravičnosti, se ponovno odpira vprašanje njegovih lastnih prihodkov. Po izračunu portala Zanima.me naj bi namreč letno prejemal okoli 115.000 evrov bruto. Ko so o njegovih prejemkih javno spregovorili novinarji oddaje Safari Special, je sledil odvetniški zahtevek za umik objave.
Ko gre za plače drugih, je glasen. Kaj pa njegove?
Branimir Štrukelj že desetletja nastopa kot eden najvidnejših zagovornikov pravic zaposlenih v slovenskem javnem sektorju. Tudi ob razpravi o razvojnem zakonu je njegovo sporočilo ostro. Septembra je na novinarski konferenci sindikalnih central opozarjal, da naj bi zakon koristil predvsem najbolje plačanim zaposlenim, hkrati pa ogrožal financiranje socialne države.
Takšno stališče je legitimno in ga je treba obravnavati z argumenti. Toda prav zato je zanimivo tudi vprašanje, kakšne prejemke ima človek, ki javno razpravlja o visokih plačah in davčnih razbremenitvah. In številke, ki so jih objavili novinarji Safari Special, so precej zgovorne.
Državni svet, Modra zavarovalnica, sindikalna plača: koliko se nabere?
Portal Zanima.me je maja razkril podatke o prihodkih dolgoletnega sindikalnega voditelja. Po uradnem odgovoru Državnega sveta je Štrukelj v letu 2025 kot državni svetnik prejel 17.780,19 evra bruto.
Gre za oceno, ne za uradno potrjen končni obračun vseh njegovih prihodkov. Toda že dokumentirani prejemki iz dveh dodatnih funkcij upravičujejo vprašanja o številnih vlogah in zaslužkih enega najvplivnejših slovenskih sindikalistov.
Ob razkritju prejemkov je sledil odvetnik
Še posebno pozornost je pritegnil Štrukljev odziv. Portal Zanima.me je poročal, da je po objavi podatkov prejel petstranski odvetniški dopis, datiran 25. maja 2026. V njem je odvetniška družba Peternel v Štrukljevem imenu zahtevala umik prispevka ter opozorila na možnost sodnega varstva, odškodninskega zahtevka in kazenske ovadbe.
Toda ob tem ostaja vprašanje javnega interesa. Ali smejo novinarji javno spraševati o prejemkih sindikalnega voditelja, ki ima pomembno vlogo pri razpravah o plačah, davkih in javnih financah?
Vsekakor gre za temo, ki presega zasebno radovednost. Govorimo namreč o človeku, ki sodeluje pri oblikovanju javnih stališč o ekonomski prihodnosti države.
Razvojni zakon: več denarja pri ljudeh – zakaj torej nasprotovanja?
Štrukelj in sindikalne centrale trdijo, da predvidene razbremenitve najbolj koristijo premožnejšim, zmanjšanje javnofinančnih prihodkov pa bi lahko ogrozilo javne storitve. Na drugi strani vlada zagovarja nižjo obdavčitev izbranih osnovnih živil in energentov, razvojno kapico ter druge ukrepe, s katerimi želi spodbuditi gospodarsko rast in povečati razpoložljive dohodke.
Razprava ni brez tehtnih argumentov na obeh straneh. Fiskalni svet je ocenil, da bi zakon lahko spodbudil gospodarsko rast, hkrati pa leta 2027 neposredno poslabšal javnofinančni saldo za približno 1,2 milijarde evrov. Ta izpad bi seveda nadomestila višja gospodarska aktivnost.
Sindikalist lahko dobro zasluži. Toda zakaj deluje proti zakonu, ki prinaša več ravno najbolj ogroženim, za katere naj bi se boril?
Nihče ne trdi, da mora sindikalni voditelj živeti z minimalno plačo. Visoki prejemki sami po sebi niso dokaz nepravilnosti ali nepoštenega ravnanja. Vendar je povsem legitimno vprašati, kakšne plače imajo ljudje, ki odločilno vplivajo na javne razprave o plačni politiki, davkih in delavskih pravicah.

2 hours ago
21








English (US)