Za sprejete zakone milijoni evrov v žepe poslancev, sodnikov in funkcionarjev? Dokumenti odpirajo resna vprašanja (FOTO)

Na Facebooku je bil objavljen obsežen zapis Mihaela Bellisa, v katerem analizira podatke o črpanju evropskih sredstev in opozarja na velike razlike med posameznimi finančnimi mehanizmi. V zapisu izpostavlja predvsem razmerje med Mehanizmom za okrevanje in odpornost (NOO) ter Kohezijsko politiko 2021–2027 ter odpira razpravo o tem, kakšne so dejanske razvojne prioritete države.

Dva obraza črpanja evropskih sredstev

Poudarja, da gre za njegovo analitično razlago javno dostopnih podatkov in dokumentov evropskih institucij ter slovenskih državnih organov. Po Bellisovih navedbah je Slovenija med uspešnejšimi državami pri črpanju sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Ta sredstva so namenjena predvsem reformam in spremembam sistemov na področjih, kot so digitalizacija, zeleni prehod in javne politike. Po njegovih navedbah je Slovenija iz tega naslova izkoristila več kot dve tretjini razpoložljivih sredstev.

Povsem drugačna slika pa se po njegovem mnenju kaže pri Kohezijski politiki, kjer so sredstva namenjena konkretnim projektom. Pri teh sredstvih naj bi bila stopnja dejanskega črpanja bistveno nižja. V zapisu Bellis izpostavlja, da je razlika med obema mehanizmoma po njegovem mnenju pomembna tudi z vidika upravljanja države. Kohezijska sredstva zahtevajo močno vlogo lokalnih skupnosti in regij, medtem ko so reformna sredstva bolj centralno vodena.

Zakoni, reforme in evropski pogoji

Poseben del zapisa je namenjen razmisleku o povezavi med evropskimi sredstvi in zakonodajnimi spremembami. Bellis navaja, da so sredstva iz Mehanizma za okrevanje in odpornost vezana na izpolnjevanje določenih reformnih ciljev, ki jih mora država doseči. Po njegovem mnenju to odpira vprašanja o tem, v kolikšni meri se zakonodajne spremembe sprejemajo zaradi domačih potreb in v kolikšni meri zaradi izpolnjevanja zunanjih pogojev.

Primerjava z drugimi državami

V analizi Bellis primerja Slovenijo tudi z drugimi državami članicami EU, kot so Italija, Madžarska in Češka. Izpostavlja, da ima Slovenija po njegovih navedbah eno največjih razlik med uspešnim črpanjem reformno pogojenih sredstev in počasnim izvajanjem projektnih sredstev, kar po njegovem mnenju kaže na specifično strukturo političnih in administrativnih prioritet.

Foto: Denar Vir: Freepik

Bellis v zapisu poudarja, da ne gre zgolj za tehnično razpravo o odstotkih in grafih, temveč za širše vprašanje dolgoročnega razvoja države, suverenosti odločanja in razmerja med centralno oblastjo ter lokalnimi skupnostmi. Bralce poziva, naj podatke preverjajo sami in se o njih pogovarjajo v okviru javne razprave.

Vir: Facebook zapis – mag. Mihael Bellis, Ljubljana, 7. januar 2026

Napisal: K. J.

The post Za sprejete zakone milijoni evrov v žepe poslancev, sodnikov in funkcionarjev? Dokumenti odpirajo resna vprašanja (FOTO) first appeared on NaDlani.si.