»ZA preiskavo politične odgovornosti«: zakaj je referendum o parlamentarni preiskavi ena najbolj vročih tem jeseni in zakaj je pametno, da kočno za vse politike veljajo enaka pravila?

1 hour ago 29

referendum, politična preiskava, chat gpt

»Za vse politike morajo veljati enaka merila.« S tem sporočilom zagovorniki novele Zakona o parlamentarni preiskavi stopnjujejo kampanjo pred referendumom 11. oktobra. Prepričani so, da sedanja ureditev omogoča preveč možnosti za blokiranje in zavlačevanje parlamentarnih preiskav, nasprotniki pa opozarjajo na varstvo posameznika pred politično zlorabo komisij.

V ospredju političnega spora je leva opozicija in konkretno Robert Golob. Predhodna parlamentarna preiskava je zajemala sume glede poslovanja GEN-I, družb Star Solar in Borzen ter domnevnega nezakonitega financiranja Gibanja Svoboda in njegove volilne kampanje. Pomembno je poudariti, da je šlo za predmet preiskave in sume, ne za ugotovljeno krivdo. Ustavno sodišče vsebinske presoje teh očitkov ni opravilo, saj je akt o preiskavi s koncem parlamentarnega mandata prenehal veljati.

»Zakaj bi se politik bal preiskave?«

Zagovorniki ZPPre-B trdijo, da mora parlament imeti učinkovito možnost ugotavljanja politične odgovornosti javnih funkcionarjev. NSi je v kampanji izrecno navedla Golobove energetske posle, financiranje Gibanja Svoboda in zgodbo o bančnem računu v Romuniji kot teme, za katere želi parlamentarno razjasnitev.

Zgodba o romunskem računu sicer ostaja sporna. Golob je že leta 2022 zatrjeval, da račun ni njegov in da je šlo za krajo identitete. Zato navedbe o »Golobovem romunskem računu« ni mogoče predstavljati kot pravnomočno ugotovljeno dejstvo, temveč kot vprašanje, okoli katerega so se več let vrstile politične in medijske polemike.

Kaj novela dejansko spreminja?

Sedanji zakon, sprejet leta 2024, med drugim omogoča, da akt o odreditvi parlamentarne preiskave pred Ustavnim sodiščem izpodbija tudi preiskovanec, če meni, da posega v njegove človekove pravice, ter najmanj tretjina poslancev, ki preiskave ni zahtevala.

ZPPre-B želi ta sistem spremeniti. Prav okoli tega teče bistveni politični boj: zagovorniki novele menijo, da sedanje možnosti lahko ohromijo parlamentarno preiskavo, nasprotniki pa trdijo, da gre za pomembne pravne varovalke pred politično motiviranimi postopki.

Opozicija zahteva referendum

Za referendum je bilo zbranih najmanj 40.000 podpisov, zato bodo volivci 11. oktobra odločali o vprašanju: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B)?«

To je eden od štirih referendumov, ki bodo izvedeni istega dne. Kampanja NSi jih povezuje pod sloganom »4 × ZA pravično Slovenijo«, pri referendumu o ZPPre-B pa svojo podporo utemeljuje z zahtevo po učinkovitejšem preiskovanju politične odgovornosti in korupcije.

Na koncu bo odločalo eno vprašanje

Za velikimi slogani, Golobom, energetskimi posli in medsebojnimi obtožbami je pravzaprav zelo konkretna dilema: ali morajo imeti parlamentarne komisije več prostora za izvedbo preiskav ali pa je pomembneje ohraniti širšo možnost, da preiskovanec oziroma del poslancev že na začetku zahteva ustavno presojo?

O tem bodo 11. oktobra odločili volivci. Parlamentarna preiskava pa sama po sebi nikogar ne razglasi za krivega. Njena naloga je ugotavljanje dejstev in politične odgovornosti, morebitna kazenska odgovornost pa je stvar pristojnih organov in sodišč.

P.N.

Read Entire Article