Še vedno ni jasno, kdo je odgovoren za poškodbe dveh podmorskih internetnih kablov, ki tečeta pod Baltskim morjem. Oblasti iz severnih držav, ki so bile v incidentu prizadete, ocenjujejo, da gre za sabotažo. V nedeljo je bil poškodovan kabel, ki povezuje švedski otok Gotland z Litvo (BCS East-West), dan pozneje pa je odpovedala še povezava med Finsko in Nemčijo (C-Lion1). Švedske in finske oblasti so preiskavo sprožile s predpostavko, da gre za sabotažo.
Potem ko so bile sprva vse oči uprte v Rusijo, je sedaj glavna osumljenka kitajska tovorna ladja, ki je bila vsakokrat zelo blizu mesta poškodbe. Ladja Yi Peng 3 je iz ruskega pristanišča izplula pred tednom dni, nato pa je vsega dve minuti po tem, ko je bila nad enim kablom, ta prenehal delovati. Z drugim je bilo podobno. Kitajske oblasti so sporočile, da se v državi registrirana plovila držijo pomorske zakonodaje. Za zdaj še ni trdnih dokazov, da bi bila ladja odgovorna za pretrganje kablov. Ladja za zdaj
ostaja v danskih vodah, kjer jo nadzorujejo danski organi.
Kljub izpadu dveh povezav pa večjih težav s povezljivostjo ni bilo. Testi, ki jih je izvedel RIPE, potrjujejo neverjetnost sposobnost internetne infrastrukture,
da podatkovne tokove preusmeri na delujoče povezave. To deluje, dokler obstaja dovolj rezervnih kapacitet, ki pa niso neomejene. Podmorski kabli nosijo več kot 99 odstotkov vsega internetnega prometa in
predstavljajo prikladne tarče v geopolitičnih, kaj šele vojaških spopadih. V preteklosti
so bili pomisleki o prisluškovanju na kablih, ki z modernimi metodami šifriranja postaja nemogoče. Surove poškodbe pač ne.
Vsako leto je na podmorskih kablih več kot 100 poškodb, ki so večinoma posledica naravnih sil ali nepazljivosti. Mreže in sidra so posebej problematični. Precej manj je namernih poškodb, kar pa se utegne v prihodnosti spremeniti.
[st.slika 74978]