Za Papiča ključna priprava novega zakona o visokem šolstvu

Ob tretji obletnici vlade so na ministrstvu za visoko šolstvo predstavili pregled dela in načrte. Visokošolski minister Igor Papič na prvo mesto postavlja pripravo novega zakona o visokem šolstvu, ki predvideva znaten dvig financiranja visokega šolstva. Izpostavil je tudi nadaljevanje izjemnega investicijskega cikla v visoko šolstvo in znanost.

Pri novem zakonu o visokem šolstvu gre za reformo visokošolskega sistema, saj prinaša popolnoma nov način financiranja visokega šolstva, ki med drugim predvideva znaten dvig financiranja visokega šolstva do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Podaljšuje se obdobje sklepanja pogodb o financiranju univerz in zagotavlja večjo avtonomijo univerz, ki bodo same načrtovale svoje investicije, je dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Papič. Predlog zakona je trenutno v proceduri v DZ, je pojasnil Papič, ki je izrazil upanje, da bo zakon sprejet še pred poletjem.

Sredstva za znanost, raziskave in inovacije so se v teh treh letih po njegovih besedah rekordno povečala. “Pred nastopom vlade je bilo za znanstvenoraziskovalno dejavnost namenjenih 354 milijonov evrov, letos bomo namenili 674 milijonov, v naslednjem letu je predvidenih že več kot 700 milijonov evrov,” je dejal Papič.

Z nedavno v DZ sprejeto novelo krovnega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti se sredstva za znanost, raziskave, inovacije po ministrovih navedbah dvigujejo na 1,25 odstotka BDP, pri čemer bo odstotek namenjen znanosti in 0,25 odstotka inovacijam. Obseg sredstev bo lahko presegal 1,25 odstotka BDP, če bodo za to zagotovljena sredstva. “Država bo zavezana k dvigu sredstev, ki ne bo odvisen od vsake vlade posebej,” je poudaril.

Že na začetku mandata so, kot pravi, preoblikovali javno agencijo za raziskovalno dejavnost v agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, ki je pristojna tudi za inovacije. Z novelo bodo prilagojene vse pravne podlage za delovanje ter za oblikovanje in izvajanje ukrepov znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike. “Delovanje nove agencije z novim področjem inovacij spodbuja medresorsko sodelovanje in povezovanje med akademsko skupnostjo, industrijo ter širšim družbenim okoljem,” je povedal.

Minister je med dosežki triletnega obdobja omenil tudi nadaljevanje izjemnega investicijskega cikla v visokošolsko in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo in omenil nekaj projektov. Med drugim se v Ljubljani zaključuje gradnja nove medicinske in veterinarske fakultete. V Mariboru računajo na izgradnjo največjega podatkovnega centra v Sloveniji, v katerem bo nameščen tudi superračunalnik za tovarno umetne inteligence, na Primorskem bo zgrajena nova fakulteta za vede o zdravju.

“Po 40 letih je znova zaživel projekt NUK 2. Jeseni se začne prva faza gradnje,” je dejal Papič. Ob tem je spomnil, da so podpisali pogodbo o sofinanciranju predklinične in klinične študije genskega zdravila Urbagen za sindrom CTNNB1, ki povzroča hude okvare pri otrocih. Zakonsko so zagotovili, da bo odslej v Sloveniji mogoče takšno sofinanciranje tudi za druge podobne primere.

V tem času so tudi dvignili subvencijo za bivanje v javnih študentskih domovih in pri zasebnikih.

Minister je še izpostavil, da bo Slovenija konec junija postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern). “Gre za izjemno priznanje slovenski znanosti, raziskovalkam in raziskovalcem. Naše raziskovalke in raziskovalci že desetletja sodelujejo s Cernom, zdaj pa se bo to sodelovanje še poglobilo,” je poudaril.

Na koncu je Papič izrazil zadovoljstvo, da so znanstveniki končno dobili svoj praznik, dan znanosti, ki bo 10. novembra.