Za fleksibilnost in konec sovražne politike

Delovanje organizacij, ki v videmski pokrajini prejemajo sredstva na podlagi deželnega zakona 26/2007, je žživo in razvejano ter v manjšinskem kontekstu bistveno za razvoj okolja in jezika, je bilo v petek slišati v dvorani Deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, kjer je potekal prvi dan Četrte deželne konference o varstvu slovenske jezikovne manjšine. V drugem delu dobro obiskanega srečanja sta strokovno poročilo za Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) pripravili Katja Canalaz in Helena Lupinc. Iz njune raziskave, v kateri sta analizirali izvajanje ukrepov za razvoj rezijanščine in narečnih različic slovenskega jezika v Nadiških dolinah ter Terski in Kanalski dolini, sta ugotovili, da so organizacije relativno zadovoljne s postopkom dodeljevanja sredstev, čeprav obstajajo kritične točke.

V zanimivi razpravi, ki jo je vodil Giorgio Banchig, se je najprej oglasil svetnik v občinskem svetu Občine Grmek Fabio Bonini. V imenu slovensko govorečih izvoljenih političnih predstavnikov na Videmskem je poudaril, da so pobude za valorizacijo jezikovnih krajevnih različic sicer zelo pomembne, nujno pa je tudi spodbujanje učenja in rabe knjižne slovenščine.

»Izguba jezika pomeni izguba skupnosti, narediti moramo vse, da se jezik ohrani,« je prepričan Bonini, ki je Deželo FJK spodbudil, naj poskrbi za oživitev ozemlja, ki so ga dinamike hladne vojne pahnile v gospodarsko in družbeno krizo.

Predstavnik opozicije v občinskem svetu Občine Bardo, Igor Cerno, pa je opozoril na sovražno politiko tamkajšnjega župana Maura Pinose, ki »ponovno ustvarja mračno vzdušje, kakršno je Benečija poznala v 70. letih prejšnjega stoletja«.

»V Bardu si zaslužimo več, imamo mlade, ki bi radi pustili za sabo to zastarelo politiko ustvarjanja trenj in želijo ohraniti družbeno tkivo, sodelovati in izboljšati življenjske pogoje v evropskem duhu,« je še dodal Cerno.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.