Za dobro jutro streslo Slovenijo, tule najmočnejše

Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla 3. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

CERKLJE NA GORENJSKEM – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 2.40 zabeležili šibek potresni sunek, magnitude 1,3. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa šest kilometrov severozahodno od Cerkelj na Gorenjskem.

Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla 3. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

Na stičišču

V Sloveniji so potresi pogost pojav, saj regija leži na stičišču evropske, afriške in manjše jadranske mikroplošče. Tektonske premike povzročajo najpogostejše potrese, ki jih seizmologi redno zaznavajo. Po Agenciji RS za okolje (ARSO) vsak letni seizmološki sistem zabeleži okoli 2.000 potresov, od tega jih prebivalci občutijo približno sto.

Ljubljanski potres

Med znanimi zgodovinskimi primeri izstopa potres v Ljubljani, ki je 14. aprila 1895 dosegel magnitude 6,1 in intenzivnost VIII–IX po EMS, ter povzroči poguba približno 21 smrti in obsežno materialno škodo na območju s 18‑kilometrskim radijem od žarišča. Ta močan dogodek je spodbudil razvoj mestne infrastrukture in uvedel moderni seizmološki monitoring v Ljubljani .

V zadnjem času ARSO redno objavlja šibke potrese, magnitud do 1,5, ki jih zazna v različnih delih države. Na primer 26. junija 2025 je bil potres magnitude 1,4 z žariščem pri Vinici v Beli krajini. Precej aktivnosti poteka v zahodni Sloveniji, okoli Idrijskega in Raškega preloma, ter v okolici Brežic na vzhodu, kjer je potresna nevarnost statistično višja. Globina žarišč šibkih potresov je običajno med 5 in 15 km, kar pomeni, da so vremenski vplivi zanemarljivi – potresov ne povzročajo vremenski pojavi, temveč globinski tektonski procesi.

P‑ in S‑valove

Za zaznavanje in lociranje potresov seizmologi uporabljajo P‑ in S‑valove. Razlika v času prihoda teh valov omogoča izračun oddaljenosti epikentra. Ta metoda je bistvena za hitro okrepitev potresnih varnostnih ukrepov in na Japonskem že podpira zgodnje opozorilne sisteme, čeprav pri nas za zdaj tak sistem še ni v polni uporabi.

Potresi v Sloveniji so torej naraven in pričakovan pojav, predvsem šibkejši sunki, redki pa so uničujoči primeri. Kljub temu močan potres, kot se je zgodil leta 1895, ostaja realna možnost, zato je nujno, da smo na takšen scenarij pripravljeni z ustreznimi ukrepi, gradbenimi standardi in usposabljanjem prebivalstva.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

The post Za dobro jutro streslo Slovenijo, tule najmočnejše first appeared on NaDlani.si.