ARTICLE AD
IDRIJA – Za dobro jutro nas je streslo: potres znova opozoril, kako negotova je zemlja pod nami
V četrtek zgodaj zjutraj je prebivalce zahodne Slovenije prebudila narava – tla so se stresla drugič v dveh dneh. Tokrat blizu Idrije. In čeprav je bil potres šibek, je sporočilo glasno.
Ob 5.15 zjutraj, 8. maja 2025, je tisti, ki živijo v okolici Idrije, zbudilo nekaj precej bolj prvinskega – zibanje tal.
Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO), poročajo na uradni spletni strani, so seizmografi zabeležili potres z magnitudo 1,5, katerega žarišče je bilo približno 9 kilometrov zahodno od Idrije. Tresenje je bilo šibko, vendar ga je čutilo najmanj sedem prebivalcev – predvsem v vaseh in zaselkih nad dolino Kanomlje.
“Najprej sem mislila, da sanjam. Potem sem začutila, da se je postelja za trenutek zazibala, in ko sem vstala, je bilo vse že mirno. Bila sem prepričana, da gre za mini potres, in res – ARSO je kasneje potrdil,”
pove Katja, domačinka iz Spodnje Idrije.

Le dan prej
Potresi ne poznajo urnikov. Sreda, 7. maja 2025, ob 11.56. Spet – rahel potres, tokrat z magnitudo 1,4, žarišče pa 6 kilometrov severovzhodno od Knežaka. Po poročilu ARSO, ta ni bil čuten med prebivalstvom. A vseeno – zabeležen.
Kaj sploh pomeni magnituda 1,5?
Na Richterjevi lestvici (ne linearni, ampak logaritmični – vsak korak je desetkrat močnejši od prejšnjega) pomeni 1,5 nekaj, kar je komaj zaznavno. A ne za vse. Ob tišini zgodnjega jutra, brez avtomobilov, brez hrupa – čutiš. Kot da bi nekdo potisnil stol. Za sekundo. Morda dve. Potem nič več.
Seizmologi pravijo, da gre za običajen dogodek. Ni nevarno, ni znanilec večjega potresa. Vendar … v regiji, ki že tako leži na prepihu dveh tektonskih plošč – Jadranske in Evrazijske – tudi majhni potresi povedo svoje.
Idrija – kronično potresno aktivna
Ni prvič. In zagotovo ne zadnjič. Idrija ni znana le po čipkah in živem srebru. Leta 1895 je bila tu zabeležena ena najmočnejših serij potresov v tedanji Avstro-Ogrski. Bolj znan je sicer ljubljanski potres, ki je istega leta stresel prestolnico. A Idrija – Idrija ima svojo zgodbo. In tresenje, ki se ponavlja.
Po podatkih iz Seizmološkega observatorija v Ljubljani je območje med Idrijo, Tolminom in Cerknim še vedno med najbolj aktivnimi v Sloveniji. Vsako leto zaznajo na desetine – večinoma šibkih – potresov. A vsak je beležen. In vsak nekaj pomeni.
Kako se odzvati?
Ne stoj pod vratnim podbojem.
Ja, legenda še živi, ampak ni najbolj varna izbira. Seizmologi raje priporočajo: pojdi pod trdno mizo, stran od oken. In ostani tam. ARSO tudi svetuje, da se ob večjih potresih izklopi plin, elektrika – če je to varno možno.
Ob malih potresih? Ni treba paničariti. Ampak… ni pa tudi slabo, če preveriš, kje imaš prvo pomoč.
“Tudi če gre za majhne potrese, naj nas ti dogodki spomnijo, da živimo na seizmično aktivnem območju. Pomembno je, da vemo, kako ukrepati,”
pojasnjujejo iz ARSO.
Potresi v Sloveniji – zgodba brez konca
Slovenija je del Alpsko-Dinarsko-Jadranskega stika, kompleksnega prepleta geoloških prelomnic. Regije kot so Posočje, Idrijsko, Ljubljana, pa tudi Krško in Brežice, so med najbolj izpostavljenimi. Tudi zato se gradbena zakonodaja počasi, a vztrajno prilagaja. Novi objekti v potresno aktivnih območjih morajo izpolnjevati strožja pravila. Stare hiše – predvsem zidane, brez armature – pa ostajajo ranljive.
Ta četrtkov potres ni bil nič posebnega – v seizmološkem smislu. A bil je opomnik. Da je Idrija še vedno živa pod površjem. Da se tla premikajo. Da v Sloveniji – četudi le za sekundo ali dve – nič ni povsem trdno.
In čeprav nas to ne bo ustavilo – naj nas vsaj spomni, da smo majhni. In da narava še vedno drži vse niti v rokah.
Pripravil: N. Z.
Vir: ARSO
The post Za dobro jutro nas je streslo, ste čutili? first appeared on NaDlani.si.