Skrivnostni črni in beli dim – kemija papeških volitev Vatikana

Papeške volitve

Črni dim

Dim – ritual,  kot iz drugega sveta.

Čeprav se ritual morda zdi kot nekaj iz druge dobe, so barvni dimni signali papeškega konklava po poročanju NBC News začeli uporabljati šele leta 1903. To je relativno nov način sporočanja.  

Zgodovinsko gledano so papeške volitve tesno povezane z dimnimi signali, kot način sporočanja. Žal so bili takrat dimni signali včasih dvoumni. Pogosto ni bilo najbolj jasno katero barvo natančno nosi dim iz Sikstinske kapele.

Dvoumni dimni signali

Do 19. stoletja je bilo v navadi, da se je dim uporabil le v primeru, ko papež ni bil izvoljen. Odsotnost dima pa je pomenila uspešno izvolitev. Žal pa ta način ni bil najbolj jasen. Pogosto je povzročilo pravo zmedo. večkrat celo širjenje informacij, ki niso bile prave. Najbolj znana je zmeda med konklavi leta 1939 in 1958, ko barva dima ni bila jasna.

Fumata nera (črni dim) in fumata bianca (beli dim)

Vatikan je želel ustvariti bolj jasne signale. Vatikan je sčasoma poskušal razjasniti zadeve s formalizacijo prakse fumata nera (črnega dima) in fumata bianca (belega dima). Sprva so gorečim kroglicam dodajali vlažno slamo in katran. Vsi dobro vemo, kako je, ko pri kurjenju uporabijo vlažna drva. Nastane temen dim.

Zaradi dvoumnosti signalov se je Vatikan posvetoval s strokovnjaki, da bi zagotovil , da dimnik oznani jasno sporočilo o razsodbi.

Približno v času konklava leta 2013, na katerem je bil izvoljen papež Frančišek, je Vatikan objavil sestavine vsake mešanice dima. (Tiskovni urad Svetega sedeža se ni odzval na prošnje za potrditev, da se isti recepti letos še vedno uporabljajo.) Tukaj je kemija, ki stoji za napovedmi dima konklava.

Vir: unsplash.com

Kemija dima

Za kemike se »kjer je dim, je ogenj« nanaša na zgorevanje. Pri reakcijah zgorevanja gorivo reagira s snovjo, bogato s kisikom, imenovano oksidant. Pri tem nastajajo odpadni produkti, ki pogosto vključujejo vodo in ogljikov dioksid.

Vendar se Vatikan osredotoča na dim in ne na zgorevanje, ki ga ustvarja. 

Dim je sestavljen iz majhnih delcev, ki lebdijo v zraku, pravi John Steinberg, strokovnjak za pirotehniko. Barvo dima določa barva delcev, kar pomeni, da bel in črn dim nastaneta zaradi odpadnih produktov, ki niso ogljikov dioksid, ki je brezbarven. »Ne želimo popolnega zgorevanja, ker ko če ogljik popolnoma zgorimo, dobimo ogljikov dioksid,« pravi.

Rešitev pojasnjuje Steinberg, je ustaviti reakcijo, preden gorivo popolnoma zgori – cilj, ki ga je mogoče doseči z načrtovanjem reakcije z več goriva kot oksidanta in z znižanjem temperature, pri kateri se pojavi. Ta načela so osnova obeh dimov, ki jih je ustvaril vatikanski konklave.

Črni dim:

Ko krog glasovanja ni dokončan, konklave pošlje črni dim skozi dimnik. Tukaj je pirotehnika preprosta, saj je črne delce enostavno ustvariti. Nastanejo iz večine vrst organskih goriv. »Črni dim je najlažje« narediti, pravi Steinberg.

Recept za črni dim iz leta 2013 je sestavljen iz mešanice kalijevega perklorata, antracena in žvepla. V tej reakciji je kalijev perklorat oksidant, bogat s kisikom, kar pogosto igra vlogo na ognjemetih, ker je dokaj varen in zlahka oddaja kisik; gorivo je antracen. Vendar je antracen relativno težko zgoreti, pojasnjuje Steinberg – zato je treba dodati malo žvepla. Žveplo se topi pri nizki temperaturi, kar omogoča, da se kalijev perklorat in antracen bolj temeljito premešata; žveplo tudi zlahka gori, kar spodbuja gorenje zmesi.

Beli dim:

Dimni signal z belim dimom: Kemično gledano je beli dim bolj zahteven, pravi Steinberg. Nekateri viri belih delcev, kot sta cinkov klorid ali amonijev klorid, so lahko močno dražilni. Tega se Vatikan seveda želi znebiti.

Namesto tega recept iz leta 2013 zahteva kalijev klorat, navadni sladkor laktozo in vrsto borove smole, včasih znane kot grška smola.

Gotovo bodo sestavine in reakcije zanimale kemijske navdušence. Evo, tukaj je razlaga nastajanja črnega dima:

Prvi dve sestavini sta pogost par, pravi Steinberg: »Vsak pirotehnik ve, da če želite dim, začnete s kalijevim kloratom in sladkorjem.« Kalijev klorat vsebuje en atom kisika manj na molekulo kot kalijev perklorat, ki se uporablja v črnem dimu, in je še močnejši oksidant – tako močan, da je njegova uporaba z žveplom, ki je nagnjeno k gorenju, nevarna. V tem primeru pa je potreben močan oksidant, ker niti sladkor niti borova smola nista posebej željna gorenja, pravi Steinberg.

Borova smola za beli dim

Prav borova smola daje papeškemu dimu bel odtenek. Borova smola je relativno bogata z vodo in dolgimi verigami ogljikovodikov, ki vsebujejo kisik. To so karboksilne kisline. Voda in karboksilne kisline skupaj zagotavljajo, da zgorevanje ustvari umetni oblak vodne pare, ki naznanja novega papeža. »To je v bistvu ta dim,« pravi Steinberg. »Gre za gosto meglo vodnih kapljic.”

To je dimni signal, ki si ga zdaj pričakujemo.

»Gre za gosto meglo vodnih kapljic.”

Pred začetkom volitev se kardinali zberejo v cerkvi Svetega Petra. Darujejo mašo in se odpravijo v Sikstinsko kapelo.

Vrata se zaprejo in glasovanje se lahko prične. Mi pa počakajmo na beli dim, ki bo naznanil prihod novega papeža

Zanimivo je tudi slednje:

Vatikan za sežig uporablja litoželezno peč valjaste oblike. Visoka je približno 1 meter. Zgoraj ima vratca, kamor vstavijo vse dokumente, ki jih je treba zažgati. Na pokrovu peči pa so vtisnjeni datumi izvolitev papeža.

Pripravila AK
Vir: scientificamerican.com, fox6now.com ,unsplash.com

The post Skrivnostni črni in beli dim – kemija papeških volitev Vatikana first appeared on NaDlani.si.