Za 11. oktober razpisali referendum o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi; Mahnič: “To bo referendum o korupciji”

“Edina prevara pri tem referendumu je parola, s katero je levi pol nabral čez 40 tisoč podpisov,” je bil na današnji izredni seji jasen poslanec SDS Zoran Mojškerc, ki med drugim meni, da želi leva politična opcija očitno preprečiti, da bi se “posegalo v njihov zaščiteni vrtiček, ki državljane vsak mesec stane ogromno denarja”. Poslanec SDS Andrej Poglajen je med razpravo večkrat opomnil, da se zakon v ničemer ne dotika življenja običajnih ljudi, kot se to poskuša prikazati.

Potem ko je predlagatelj referenduma 21. julija vložil zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, so poslanci na današnji izredni seji obravnavali predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o konkretnem zakonu, ki ga je državni zbor sprejel 26. maja. Zahtevo za razpis referenduma je namreč podprlo 44.619 volivk in volivcev. Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra. Za razpis referenduma so glasovali vsi prisotni poslanci, proti ni bil nihče.

Poslanka Mojca Žnidarič iz Demokratov je izpostavila, da izraženo voljo spoštujejo. A njihova podpora razpisu referenduma še ne pomeni spremembe vsebinskega stališča do novele. Podprli so jo namreč, ker mora biti parlamentarna preiskava učinkovito ustavno orodje nadzora DZ. “Omogočati mora ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena, razjasnjevanje politične odgovornosti in uresničevanje pravice parlamentarne manjšine do nadzora nad oblastjo.” Ustavno sodišče je po njenih besedah poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota. “Ker je delo preiskovalne komisije vezano na mandat DZ, lahko procesno zavlačevanje povzroči, da komisija svojega dela sploh ne konča. S tem parlamentarni nadzor izgubi svoj dejanski pomen,” je opomnila. Čeprav je pravno varstvo posameznika nujno, mora biti to po njenih besedah urejeno tako, “da ob varovanju njegovih pravic ne omogoča nesorazmernega zavlačevanja ali onemogočanja parlamentarne preiskave”. Menijo, da se preiskave o isti stvari, o kateri je DZ že sprejel končno poročilo, ne sme ponovno odrediti.

Foto: Posnetek zaslona RTVS

Poslanka Tina Brecelj iz Levice je povedala, da gre za sporočilo, “da si ljudje ne želijo slabljenja varovalk pred zlorabo oblasti”. Pravijo, da morajo za parlamentarne preiskave veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. Po njihovo predlagana novela te varovalke odpravlja. “Posamezniki, podjetja, sindikati, nevladne organizacije in drugi prizadeti ne bodo več mogli pri Ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih preiskovalnih komisij ali njihovih sklepov,” je med drugim vztrajala. Lucija Tacer Perlin iz Gibanja Svoboda je omenila, da pravica do zakonodajnega referenduma predstavlja ustavno pravico, ki jo je DZ dolžan izvršiti. Zahvalila se je podpisnikom, ki so zahtevali referendum. “Slednje ne kaže samo, da se Slovenija uvršča med države z razvito neposredno demokracijo, temveč tudi, da so se volivci in volivke pripravljeni boriti proti zlorabam oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma sodno zaščito pred neutemeljenimi, nesorazmernimi in protiustavnimi posegi v njihove pravice,” je med drugim vztrajala. Poslanec Nedeljko Todorović iz Resni.ce je izpostavil, da so pobudniki referenduma med zbiranjem podpisov zavajali ljudi, ko so navajali, da se s to spremembo sedaj lahko preiskuje vsakogar ali, kot je bilo mogoče slišati na Odboru za pravosodje, skoraj vsakogar. “V stranki Resni.ca podpiramo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, saj verjamemo, da bo s temi spremembami lažje, predvsem pa učinkovitejše preiskovanje v teh preiskavah.”

Foto: Posnetek zaslona RTVS

Zamolčali so pravi namen

Zoran Mojškerc iz SDS je uvodoma spomnil, da je bilo mogoče v prejšnjem mandatu s strani tistih, ki so aktivno pomagali pri zbiranju podpisov, poslušati, kako so referendumi nepotrebno trošenje denarja, zapravljanje časa in podobno. Ker je več kot 40 tisoč volivk in volivcev podpisalo zahtevo, je prav, da se referendum izvede. V SDS se veselijo prihajajoče kampanje, saj se bodo v okviru le te ljudje lahko soočili z vprašanjem, “ali podpirajo preiskavo korupcije ali pa da se ohrani sedanja ureditev, ko se bo lahko s proceduralnimi zapleti preko Ustavnega sodišča celo povozilo pravico tretjine poslancev DZ, do ustanovitve parlamentarne preiskave”. Mojškerc je poudaril, da je parlamentarna preiskava eno najmočnejših orodij, ki jih ima Državni zbor za izvajanje svoje nadzorne funkcije. “Je izraz načela demokratične odgovornosti oblasti in eden ključnih mehanizmov transparentnosti delovanja javnih institucij.” Prepričan je, da mora v parlamentarni demokraciji obstajati možnost, da predstavniško telo razišče vprašanja javnega pomena, še posebej ko obstaja sum politične, sistemske ali institucionalne odgovornosti nosilcev javnih funkcij. “To je pomembno za zaupanje javnosti v delovanje države in za učinkovito izvrševanje ustavne vloge parlamenta,” je navedel in dodal, da je ob tem tudi pomembno, da se preiskava izvaja v okvirih Ustave ob spoštovanju človekovih pravic, načela delitve oblasti in pravne države.

.@ZoranMojskerc: 🚨Edina prevara pri tem referendumu je parola, s katerimi je levi pol nabral čez 40.000 podpisov‼️

Pravi namen novele zakona pa je ostal zamolčan:
✅ odprava nesmiselnih proceduralnih zapletov,
✅ konec preprečevanja preiskave finančnih malverzacij v slovenski… pic.twitter.com/U2ifobKtvQ

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 23, 2026

Poslanec SDS je spomnil, da sprejetje zakona sega v leto 1993 in da se vanj ni posegalo vse do leta 2024, “ko je nekdanja poslanka s svojim zakonom posegla v to materijo, in sicer pod pretvezo zaščite posameznika in oseb zasebnega prava pred prekomernim poseganjem v njihove pravice”. Ko je govora o prekomernih posegih v pravice posameznikov, se po njihovem mnenju lahko v postopku parlamentarne preiskave govori le o zlorabi položaja, “ki je kaznivo dejanje, za pregon tega pa so pristojne organizacije, ki delujejo zunaj Državnega zbora in naj bi bile neodvisne”. Poudarjajo, da je tako pravno varstvo že vzpostavljeno, dolžnost preiskovalne komisije pa je, “da se pri delu omeji le na pridobivanje tistih podatkov, ki jih potrebuje za svoje delo in je do njih upravičena”. Opomnil je, da smo bili v preteklosti priča, da temu ni bilo tako. Pravi, da imamo sodno varstvo pred prekomernimi posegi preiskovalne komisije opredeljeno v 13. členu zakona, ki pravi, “da se prisilni ukrepi zoper preiskovance, priče in izvedence, privedbe, kazni, hišna in osebna preiskava in zaseg predmetov, kamor spada tudi bančna dokumentacija, v postopku parlamentarne preiskave lahko izvajajo le prek sodišča”.

Zlorabe se bodo po besedah poslanca nehale v trenutku, ko bodo tisti, ki preiskovalno komisijo zlorabijo, za to začeli kazensko odgovarjati. Povedal je, da argument, da se s predlagano novelo zmanjšuje pravna varnost udeležencev, ne zdrži, kaj šele, da bi se uvajalo politično policijo. “Edina prevara tukaj pri tem referendumu je parola, s katero ste nabrali nekaj čez 40 tisoč podpisov proti politični policiji, ker kako drugače prepričati ljudi za oddajo podpisa proti neki noveli zakona, ki se v ničemer, ampak res prav v ničemer, ne dotika življenja običajnih ljudi,” je bil kritičen Mojškerc in dodal, da so zamolčali pravi namen: “odpraviti nesmiselne proceduralne zaplete ali celo preprečitev preiskovanja raznih malverzacij pri delovanju slovenske energetike”. Njihov namen je po njegovih besedah, da se v “ta zaščiteni vrtiček, ki pa ljudi vsak mesec res veliko stane, ne posega”.

Državljani si zaslužijo razpravo o dejstvih

Poslanec Andrej Černigoj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, SLS in Fokus je povedal, da je neposredna demokracija pomemben del našega ustavnega reda in da je voljo ljudi treba spoštovati. To pa ne pomeni, da se strinjajo z argumenti pobudnikov referenduma. “V zadnjih tednih poslušamo dramatične trditve in teorije zarote o politični policiji, o napadu na demokracijo, brskanju po telefonih, o uničevanju pravne države in celo o diktaturi. Takšna retorika morda ustvarja odmevne medijske naslove, nima pa veliko skupnega z dejansko vsebino tega zakona,” je bil jasen poslanec in dodal, da si državljani zaslužijo razpravo o dejstvih.

“Ta zakon ne uvaja politične policije, ampak omogoča resno parlamentarno preiskavo, kot smo jo poznali skoraj od začetka samostojne RS in kot jo poznajo vse demokratične parlamentarne demokracije,” je bil jasen Černigoj in dodal, da ta zakon preiskovalnim komisijam ne daje novih pooblastil, ampak samo onemogoča njeno blokiranje. “Ta zakon ne zmanjšuje človekovih pravic, ampak omogoča preiskavo tistih, ki jih morda kršijo.” Poudaril je, da je zakon o parlamentarni preiskavi več kot četrt stoletja veljal za vse vlade. Po njem pa so delovale številne parlamentarne preiskovalne komisije. “Takrat ni nihče govoril o politični policiji, nihče ni govoril o diktaturi, nihče ni trdil, da parlamentarne preiskave uničujejo demokracijo. Če ta zakon prinaša politično policijo, potem ste bili politična policija tudi vsi tisti, ki ste sodelovali v parlamentarnih preiskavah prejšnjega in vseh prejšnjih mandatov,” je bil jasen. Predlagana novela po njegovem mnenju prinaša pomembne pravne izboljšave. “Preiskovancem zagotavlja sodno varstvo, določa jasne roke za sodno zaščito, odpravlja nepotrebne postopke in določa, da DZ ne more ponovno odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, če je o njej že sprejel končno poročilo.”

Andreja Katič iz SD je priznala, da se večina ljudi verjetno nikoli ne bo neposredno srečala z določbami Zakona o parlamentarni preiskavi. “Večina državljank in državljanov ne bo nikoli sodelovala v parlamentarni preiskavi in ne bo preučevala vsega gradiva, ki spremlja njeno delo.” Po njenem mnenju pa se ne sme sklepati, da ljudje teh vprašanj ne razumejo. “Več kot 40 tisoč državljank in državljanov je zavestno in informirano podpisalo pobudo za razpis referenduma,” je vztrajala. Poslanec SDS Andrej Poglajen je izpostavil, da ga veseli, da se v Državni zbor vrača demokratična norma, po kateri se spoštujejo želje volivk in volivcev ter želje po referendumu. Opozoril je, da opozicija zavaja glede dejstev, ki se nanašajo na trenutno veljavni zakon in novelo. Spomnil je, da je Zakonodajno-pravna služba o predlogu takratne novele Zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je predlagala nekdanja predsednica DZ, med drugim povedala: “Pri tem izpostavljamo poseg v načelo pravne države in v načelo delitve oblasti; predlagana ureditev predhodnega ustavnosodnega varstva vzbuja resne in številne ustavnopravne pomisleke ter pomeni velik odmik od ustavno uveljavljenega sistema naknadne ustavnosodne presoje veljavnih predpisov.”

Foto: Posnetek zaslona RTVS

Ker je bilo mogoče poslušati očitke, da se bodo pregledovala sporočila, zasebna komunikacija in vse ostalo, je poslanec SDS spomnil na vsebino 1. člena zakona, ki pravi: “Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij.” Nosilci javnih funkcij pa so poslanci, ministri, predsednik vlade, župani in občinski svetniki. Po besedah Poglajna je bil še hujši pamflet v času zbiranja podpisov o politični policiji. “Povejte mi, mogoče Nataša Sukič kasneje ali pa Robert Golob v razpravi, kateri člen govori tukaj: ustanavlja se politična policija,” je navedel in dodal, da tega člena ni. Pristop k zbiranju podpisov je označil za zavajajoč in propagandističen. Opozoril je, da smo edina država članica EU, ki je iz Ustavnega sodišča naredila posvetovalni organ. Smo tudi edina država članica EU, kjer mnenje Zakonodajno-pravne službe postavljamo nad Ustavo. “Zakon, ki ste ga sprejeli v prejšnjem mandatu, namreč omogoča Zakonodajno-pravni službi, da to ustavno določbo s svojim mnenjem blokira. In vi boste govorili sedaj o človekovih pravicah, o varovanju Ustave, vladavini prava in vsem ostalem. Abotno, zelo abotno.”

Robert Golob je v svojem govoru izpostavil, da je pravna država edina, ki lahko zaščiti ljudi pred politiko. “Pravna država pomeni tudi pravne varovalke. Ko politika samovoljno mimo ljudi odpravlja pravne varovalke, h katerim se lahko zateče vsak državljan, takrat politika ne dela za ljudi, ampak proti njim, in ljudje to vedo,” je navedel in dodal, da verjame, da je marsikoga v koaliciji danes strah rezultatov tega referenduma. “Bistvo je, da ta zakon, ki gre na referendum in proti kateremu bomo glasovali, odpravlja sodno varstvo za navadnega človeka, kateregakoli, za navadnega človeka, ne za funkcionarje. In ljudje tega nočejo,” je vztrajal.

Poglajen je v odzivu na Golobovo razpravo navedel, da nekdanji premier očitno še ni prebral 1. člena zakona. “Težko boste prepričali ljudi, da je vsak državljan nosilec javne funkcije, ker zakon govori samo o javnih funkcionarjih.” Ker je Golob omenjal prejšnjo državo, politično policijo, je poslanec SDS opomnil, da so v prejšnji vladi pred kamero