“Ej, Cerar, si zadnji, ki lahko pametuješ. Kje si bil zadnje štiri leta?”

Miro Cerar se je oglasil. In to močno. “Globoko smo zabredli …” je izrekel ustavni pravnik, nekdanji premier in dekan Pravne fakultete, ko je komentiral t.i. “blokado” nesklepčne seje o parlamentarni preiskavi afere Black Cube. Po njegovem mnenju gre za neposredno kršitev 93. člena Ustave, zlorabo parlamentarnega postopka in stanje, v katerem politična pritlehnost prevlada nad ustavo. Stroka se je poenotila, koalicija pa je sejo bojkotirala. Vse skupaj je, kot je dejal, izgledalo “precej klavrno”.

Gre za istega Mira Cerarja, ki je štiri leta mirno gledal, kako se je pod Golobovo vlado dogajalo nekaj zelo podobnega – le da je šlo takrat za preiskavo, ki je zadevala Roberta Goloba, GEN-I in Star Solar. Takrat ni bilo slišati skoraj ničesar. Nobenih “neposrednih kršitev Ustave”. Nobenega očitka ali mobilizacije stroke.

Seje so se udeležili ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Matej Avbelj in Miro Cerar. Na seji ni bilo članov iz vrst koalicije, Resnice in vodstva državnega sveta, zato je bila seja nesklepčna. Omenjena četverica je tako samo predstavila svoja mnenja. Kako dosledno se spoštuje ustavni institut parlamentarne preiskave, je očitno odvisno od različnih političnih akterjev. Danes se oglašajo, a v primeru GEN-I podobnih javnih opozoril z njegove strani v dostopnih virih ni zaznati.

Na platformi X so se po Cerarjevem nastopu že pojavili odzivi, ki opozarjajo prav na to časovno in vsebinsko selektivnost. Poslanka SDS Jelka Godec je zapisala: “Kakšna je bila vaša ugotovitev ob nesklicani izredni seji DZ s strani UKZ z zahtevo po določitvi preiskovalne komisije GEN-i, ki jo je zahtevala opozicija? Ste bili žalostni, zaskrbljeni ali ste celo jasno izrazili mnenje, da se mora po ustavi sklicati in se preiskovalka mora ustanoviti? #samovprašam, da ne bi bilo dvojnih meril.”

Odzval se je tudi poslanec SDS Andrej Poglajen: “Zanimivo, da dekan Pravne fakultete UL ni bil nič žalosten, ko v prejšnjem mandatu UKZ sploh ni klicala seje za ustanovitev preiskovalne komisije o energetiki ali ko je pred evropskimi volitvami blokirala posvetovalni referendum. Tiho je bil tudi, ko je bil leta 2024 sprejet zakon o parlamentarni preiskavi, ki je edinstven v celotni EU – vse z namenom zaščite lika in dela Roberta Goloba. @MiroCerar, prizanesite nam svojim krokodiljim solzam, ki se selektivno pojavljajo šele takrat, ko v Sloveniji vladajo tisti, ki niso “vaši”.”

Zanimivo, da dekan Pravne fakultete UL ni bil nič žalosten, ko v prejšnjem mandatu UKZ sploh ni sklicala seje za ustanovitev preiskovalne komisije o energetiki ali ko je pred evropskimi volitvami blokirala posvetovalni referendum.

Tiho je bil tudi, ko je bil leta 2024 sprejet… https://t.co/pSpfuGJmkx

— Andrej Poglajen (@poglajen) July 23, 2026

Sledili so številni ostali odzivi: “Ej Miro, kje si pa bil še do pred kratkim. Dobro se zavedaš, da če kritiziraš levake, se ti lahko kaj zgodi, če pa kritiziraš desničarje, pa se ti ne bo nič zgodilo”, “Dobro jutro, Cerarjev Mirko, kje si bil pa sedaj 4 leta in pol? Ti si eden izmed zadnjih, ki lahko pametuješ, kam smo zabredli!”, “Pri prejšnji vladi te pa ni motilo, da Klakočarka sploh ni dala zahteve po parlamentarni komisiji za Gen-i na dnevni red. Dvoličnež,” “In zakaj je sedaj to problem, ni pa bil pod prejšnjo vlado? Si takrat spregledal? Si bil lepo tiho, ker je bila prava opcija na oblasti, sedaj pa se hinavsko oglašaš?”

Kaj se je pravzaprav zgodilo pri GEN-I

Leta 2024 je Državni svet (na pobudo opozicije) zahteval parlamentarno preiskavo o domnevnem finančnem izčrpavanju GEN-I v času, ko ga je vodil Robert Golob, o poslovanju njegovega podjetja Star Solar, o morebitnem političnem pritisku na preiskave in o domnevnem nezakonitem financiranju Gibanja Svoboda pred volitvami 2022. Državni zbor je preiskavo odredil. Formalno.

Nato se je začela proceduralna umetnost. Predsednik komisije je postal Tomaž Lah iz Gibanja Svoboda. Sej skoraj ni skliceval. Tiste, ki so bile sklicane, so bile pogosto nesklepčne ali zgolj formalistične. Komisija je ostala mrtva črka na papirju. Opozicija je predlagala zaslišanje desetin prič, med njimi tudi članov Svobode, vključno s samim predsednikom komisije. Predlogi so bili zavrnjeni. Koalicija je medtem spremenila zakon o parlamentarni preiskavi – uvedla je mehanizem predhodnega preizkusa pred Ustavnim sodiščem, ki je omogočal nadaljnje zavlačevanje. Takratna predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je bila med glavnimi zagovornicami te “varovalke”.

Foto: Bobo

Rezultat? Preiskava, ki bi morala osvetliti morebitne sistemske nepravilnosti v državnem energetskem podjetju in morebitne povezave z vladajočo stranko, ni nikoli zares stekla. Štiri leta tišine. Štiri leta, v katerih ustavni pravniki, ki danes tako glasno branijo manjšinske pravice do preiskave, niso našli dovolj moči, da bi opozorili na očitno zlorabo instituta. Ustava ni meni, ki se ga bere selektivno glede na to, kdo je trenutno na oblasti in koga preiskava zadeva. Če je zavračanje dnevnega reda pri manjšinski preiskavi “neposredna kršitev”, je potem sistematično onemogočanje že odrejene preiskave z imenovanjem lojalnega predsednika in zakonskimi pastmi vsaj enako problematično. Če ne še bolj, ker se dogaja pod krinko formalne zakonitosti.

Cerar je v svojem zadnjem nastopu poudaril, da mora vsak poslanec najprej spoštovati Ustavo in zakone ter šele znotraj tega okvira slediti svoji vesti. Odlično načelo. Škoda, da ga ni uporabil tudi takrat, ko je koalicija, s katero je delil podobne politične vrednote, ravnala prav nasprotno.

A.H.