Z odkošene trave do zdravega drevesa ali kako pravilno zastirati sadna drevesa

Poleti se vrt spremeni v prizorišče vsakodnevnega boja z izsuševanjem, pregrevanjem tal in nezaželenim plevelom. Sadna drevesa v takšnih razmerah pogosto trpijo – še posebej mlada, ki še nimajo dovolj razvitih korenin. Eden najbolj naravnih in učinkovitih načinov za izboljšanje pogojev pod krošnjo je zastirka. Tudi tista iz čisto običajne, odkošene trave.

Marsikdo jo sicer vrže na kompost ali kar pusti ležati, a v resnici ima staro pokošeno travo lahko izjemno vlogo pri skrbi za vrt. Če jo pravilno uporabimo, postane zastirka, ki varuje tla, zadržuje vlago, obogati zemljo in spodbuja mikroživljenje. Kako travo pripraviti, kako jo uporabiti, kako visok naj bo sloj in zakaj je to dobra praksa za vsakega vrtnarja ali sadjarja.

Zastirka okoli dreves

Zakaj sploh zastirati sadno drevo

Zastirka je plast organskega materiala, ki jo razporedimo okoli drevesnega debla, običajno na tistem delu, kjer so najaktivnejše korenine. Ta sloj ima več pomembnih funkcij:

• zadržuje vlago v tleh in zmanjšuje potrebo po zalivanju,
• ščiti tla pred vročino, vetrom in izsuševanjem,
• preprečuje rast plevela, ki tekmuje za hranila,
• zmanjšuje temperaturna nihanja in blaži stres pri drevesu,
• izboljšuje strukturo tal, ker spodbuja delovanje deževnikov in talnih mikroorganizmov,
• postopoma obogati tla s hranili, saj se počasi razkraja.

Uporaba zastirke pomeni tudi manj gnojenja, manj zalivanja in bolj vitalna drevesa z enakomernim prirastkom. Pomembno pa je, da je material primeren – in pokošena trava je ravno prav dostopna, naravna in hranilno bogata.

Kako pripraviti pokošeno travo za zastirko

Sveže pokošena trava ni primerna za neposredno uporabo. Ko jo razprostremo na debelo plast, začne hitro fermentirati, gniti in oddajati neprijeten vonj. Zaradi tega lahko povzroči več škode kot koristi – tla se zadušijo, korenine trpijo in celo začnejo gniti.

Zato je treba travo pred uporabo nekoliko posušiti. Najboljša je tista, ki je ležala 1–2 dni na soncu, postala rahlo suha in izgubila večino vlage, a še ni popolnoma razpadla. Takšna trava se ne zlepi, omogoča prehod zraka in ne povzroča anaerobnih razmer v tleh.

Priporočljivo je:

• po košnji travo raztresti na tanko plast in jo pustiti na soncu,
• jo obrniti enkrat ali dvakrat, da se enakomerno posuši,
• po sušenju jo uporabiti še isti dan ali shraniti na suhem mestu.

Pravilna postavitev zastirke okoli drevesa

Zastirko iz pokošene trave polagamo v krogu okoli drevesnega debla, vendar ne neposredno ob deblo. Pomembno je, da pustimo 5–10 cm prostega prostora med zastirko in drevesom, saj neposreden stik lahko povzroči gnitje skorje in razmnoževanje gliv.

Premer kroga naj ustreza vsaj širini krošnje, če ne več. Za mlado drevo z višino 1,5 do 2 metra priporočamo premer 60–80 cm, za odraslo drevo pa tudi do 1,5 metra.

Višina sloja naj bo od 5 do 10 cm. Manjši sloj hitro razpade in ne nudi zadostne zaščite, debelejši sloj pa mora biti rahlo zračen, da se ne zlepi. Če je trava dobro posušena, je lahko sloj tudi nekoliko višji.

Kaj se zgodi pod zastirko

Pod plastjo zastirke se ustvari mikroklima. Tla ostanejo vlažna, ohlajena in zračna. Razkrajanje trave sprošča dušik, ki se počasi vpija v tla. Hkrati postane površina pod zastirko bogato bivališče za koristne organizme – deževnike, bakterije in glive, ki so nujni za zdravo zemljo.

V takšnem okolju korenine lažje rastejo, saj se izognejo temperaturnim šokom. Prav tako se zmanjša potreba po zalivanju, saj vlaga ostaja v tleh tudi po več dneh brez dežja. V sušnih obdobjih je to izjemno dragoceno.

Dodatne koristi za sadno drevo

Zastirka ne ščiti le pred vremenskimi vplivi, ampak tudi pred mehanskimi poškodbami. Mnogi poškodujejo drevesa z vrtnimi kosilnicami ali trimerji – debla so ranjena, rana pa vstopna točka za bolezni. S plastjo zastirke naredimo naravno zaščito, ki preprečuje dostop do samega debla.

Poleg tega zastirka deluje kot blažilec padcev – zreli plodovi, ki padejo z drevesa, se ne poškodujejo toliko kot na trdi zemlji. Lažje jih je pobrati in jih je več užitnih.

Če redno obnavljamo zastirko (na vsake 2–3 tedne), ohranjamo učinek celotno sezono. Jeseni jo lahko pustimo ali vkopljemo v zemljo, kjer se dokončno razgradi in postane kompost.

Ali obstajajo tveganja?

Če je trava preveč mokra, lahko zastirka povzroči gnitje, neprijeten vonj in nastanek anaerobnih pogojev. Enako velja, če jo položimo preblizu debla. Te napake lahko vodijo do razvoja plesni in glivičnih bolezni.

Pomembno je tudi, da travo jemljemo s površin, kjer ni bilo uporabljeno nobeno kemično škropivo ali gnojilo, ki bi lahko poškodovalo drevo. Idealno je, da trava prihaja iz lastnega vrta, kjer vemo, kako je bila obdelana.

Kdaj je najboljši čas za zastiranje

Najboljši učinek dosežemo, če zastirko položimo spomladi, ko se tla ogrejejo, a še niso povsem suha. Tako ohranimo začetno vlago in preprečimo kasnejše izsuševanje.

Poleti je prav tako dobrodošla, saj varuje pred vročino in vetrom. V sušnih obdobjih lahko pomeni razliko med preživetjem in propadom sadike. Jeseni pa lahko zastirko uporabimo za zaščito korenin pred zmrzaljo.

Zamenjavo zastirke priporočamo na 2 do 3 tedne ali po močnem dežju, ko se obstoječi sloj razgradi. Vsakič dodamo svežo plast na obstoječo, lahko pa staro vkopljemo v zemljo.

Kako kombinirati z drugimi materiali

Če imate na voljo več vrst organskega materiala (listje, slama, žagovina, kompost), jih lahko uporabite skupaj s travo. Trava daje dušik, slama zrači, listje razpada počasi, kompost pa doda hranila.

Najboljši učinek dosežemo, če plastenje kombiniramo:

• spodaj nekoliko debelejša plast slame,
• na sredini kompost ali listje,
• zgoraj tanjša plast rahlo posušene trave.

Tako se vzpostavi večplastna zastirka, ki posnema naravne gozdne talne sloje. In to najbolj koristi drevesu.

To bi se zgodilo, če vašega sadovnjaka dva meseca ne bi pokosili

Objava Z odkošene trave do zdravega drevesa ali kako pravilno zastirati sadna drevesa se je pojavila na Vse za moj dan.