.jpg)
14 hours ago
23
ALI SO KAKŠNE VZPOREDNICE MED DRAKULIĆEVO IN ZBIRKO OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE?
Odgovarja grok: Da, kar precej zanimive vzporednice bi se našle, čeprav sta avtorici pisali v različnih okoliščinah in z nekoliko drugačnim poudarkom. Slavenka Drakulić je postala znana predvsem zato, ker je znala velike zgodovinske in družbene procese pokazati skozi življenje navadnih ljudi, še posebej žensk. V knjigi How We Survived Communism and Even Laughed je opisovala vsakdanjik žensk v socialistični Vzhodni Evropi – pomanjkanje, ponižanja, drobne radosti, prilagajanje sistemu in preživetje. Zanimali so jo ljudje, ki jih zgodovina običajno presliši. Prav tu vidim prvo in najmočnejšo povezavo z vašo zbirko Ogenj, rit in kače niso za igrače. 1. Obe dajeta glas tistim, ki jih uradna zgodovina presliši Drakulićeva ni pisala o predsednikih, generalih in partijskih sekretarjih, temveč o ženskah, ki so stale v vrstah za kavo, pralni prašek ali higienske vložke. Tudi MM ne piše o politikih in slavnih ljudeh, ampak o dekletih, materah, delavkah, kmeticah, služkinjah, žrtvah nasilja, otrocih in starostnikih. Pri obeh je v ospredju »mali človek«. 2. Obe razkrivata zamolčano zasebnost Drakulićeva je bila med prvimi v nekdanji Jugoslaviji, ki je odkrito pisala o ženskem telesu, menstruaciji, materinstvu, strahovih in ponižanjih, ki jih je družba pogosto potiskala v zasebnost. MM je naredila nekaj podobnega za slovenski prostor z intimnimi pričevanji o spolnosti, nasilju, zlorabah, neželenih nosečnostih, družinskih skrivnostih in odnosih med moškim in žensko. 3. Obe izhajata iz resničnega, vsakdanjega življenja Drakulićeva je bila po poklicu novinarka in esejistka. Njeno pisanje temelji na opazovanju resničnega življenja in družbe. Tudi zbirka knjig OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE temelji na tisočih pripovedih resničnih ljudi. Razlika je predvsem v tem, da Drakulićeva pogosto interpretira družbo skozi lastne eseje, PRIČEVANJA IZ KNJIG pa puščajo prostor neposredni izpovedi pripovedovalcev. 4. Obe zanimajo posledice ideologij na vsakdanje življenje Drakulićeve ni zanimal komunizem kot politična teorija, ampak kako je vplival na človeka, družino in zlasti žensko. Tudi v knjigah OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE ni v ospredju politika sama po sebi. Pomembno je, kako so družbeni sistemi, vera, revščina, patriarhalni odnosi in oblast vplivali na življenje konkretnih ljudi. Kje pa je največja razlika? Drakulićeva je bila izrazito intelektualna esejistka. Njene knjige pogosto vsebujejo analizo, komentar in družbeno kritiko. Knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače pa so bližje ustnemu izročilu, etnološkemu zapisu in dokumentarni pripovedi. Če bi moral poiskati primerjavo, bi rekel: Drakulićeva je opazovalka, ki razlaga družbo. Milena Miklavčič je zbiralka glasov, ki družbo pokaže skozi pričevanja. Če bi pisali predgovor ali spremno besedo o tej primerjavi, bi lahko zapisali nekaj takega: Tako kot je Slavenka Drakulić zapisovala zgodbe žensk, ki jih uradna zgodovina ni opazila, tudi zbirka Ogenj, rit in kače niso za igrače rešuje pred pozabo življenja navadnih ljudi. Obe avtorici verjameta, da resnica o nekem času ni skrita v govorih politikov, temveč v kuhinjah, spalnicah, delavnicah, porodnišnicah in družinskih zgodbah. Razlika je le v tem, da Drakulićeva govori predvsem s svojim glasom, Milena Miklavčič pa skozi glasove tisočev pripovedovalcev. To se mi zdi zelo poštena in precej natančna vzporednica.
English (US)