Vzpon na Le Morne Brabant, ikonično goro Mavricija

Mavricij je znan kot rajski otok v Indijskem oceanu in večina ga povezuje z lepimi peščenimi plažami. Ampak Mavricij je še veliko več kot le lepe plaže. Otok je tudi precej gorat in najvišja gora je visoka malo nad 800m. Ok, to sicer res ni neka blazna višina, ampak če pogledate gore na Mavriciju, boste hitro ugotovili, da vseeno niso tako lahko dostopne. Znajo biti kar prepadne, izpostavljene in na nekatere drugače kot z alpinistično opremo sploh ne morete. Ena gora pa še posebaj izstopa na Mavriciju in to ni najvišja gora. To je gora Le Morne Brabant, ki je postala kar nekako ikona Mavricija. Midva imava seveda rada gore in pohodništvo, zato sva se odločila za vzpon na to ikonično goro Mavricija – Le Morne Brabant. Vzpon je kar naporen, a lep in ponuja prekrasne razglede na Mavricij in okoliški ocean. Vidi se tudi slavni podvodni slap! V nadaljevanju bom opisala najin vzpon in dodala nekaj praktičnih nasvetov za vse, ki bi želeli kaj takega ponoviti.

Na vrhu gore Le Morne, na Mavriciju

Le Morne Brabant – vzpon na ikonično goro Mavricija

Na jugozahodni obali Mavricija se mogočno dviguje Le Morne Brabant – 556m visoka gora. Za razliko od ostalih gora na Mavriciju, ki so pač del gorske verige, je tale Le Morne samostojna gora, ki stoji na polotoku. Poleg tega pa je tudi močan simbol svobode. V 19. stoletju je ta gora služila kot zatočišče pobeglim sužnjem, ki so se skrivali v njenih gozdnatih pobočjih. Ko so oblasti kasneje razglasile odpravo suženjstva, so prišli vojaki na goro, da bi jih o tem obvestili. Pobegli sužnji so se prihoda vojske seveda ustrašili, saj so mislili, da so jih prišli odpeljat nazaj v suženjstvo oz. kaznovat za njihov pobeg. Zato so mnogi sužnji tragično skočili v prepad, saj so menili, da je smrt boljša rešitev kot pa ponovno zasužnjenje. Danes je Le Morne Brabant vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine – kot poklon tem pogumnim ljudem in njihovi zgodbi.

Ikonična gora Le Morne, pogled z morja, Photo by Xavier Coiffic on Unsplash

Kje se nahaja Le Morne Brabant?

Le Morne se nahaja na skrajnem jugozahodnem rtu otoka Mavricij. Goro obdaja čudovita obala, znana po razgledih, luksuznih resortih in idealnih pogojih za kitesurfing. Do vznožja gore se lahko pripeljete z avtom, parkirišče pa se nahaja ob vhodu v naravni rezervat in je brezplačno. S severnega dela otoka (npr. Grande Baie) je okoli 1,5h vožnje do izhodišča za Le Morne.

Gora Le Morne v ozadju. Vidi se jo s številnih plaž na zahodni obali Mavricija.

Vzpon na Le Morne – kaj pričakovati?

Vzpon na Le Morne je eden izmed top doživetij na Mavriciju, predvsem zato, ker je gora pač ikonična in pa zaradi delnih razgledov na slavni podvodni slap. Je pa vzpon tudi fizično precej zahteven, zlasti v drugem delu.

• Trajanje: približno 3 do 4 ure (v obe smeri). Midva sva gor hodila približno 1,5h, na vrhu sva imela dolgo pavzo, dol pa sva bila v slabi uri. Za vse skupaj sva torej potrebovala malo več kot 3h.

• Težavnost: spodnji del je lahka pot, drugi del pa bi midva označila kot zahtevna pot. V praksi to pomeni, da je spodnji del pač sprehod, drugi del pa postane veliko bolj strm, izpostavljen (ni za vrtoglave) in malo plezalen (marsikje je treba uporabiti tudi roke).

• Odpiralni čas poti: vsak dan od 7:00 do 16:00. Dejansko so na začetku poti velika vrata, ki so izven tega časa zaklenjena. Zadnji možen vstop je ob 14h.

Pomembna opozorila in priprava na vzpon:

• Obutev: obvezna je primerna pohodniška obutev (pohodniški čevlji s profilom – midva sva šla v nizkih pohodniških čevljih, superge so zelo mejno primerne).

• Voda: s seboj prinesite dovolj vode (vsaj 1,5 litra na osebo, odvisno pa seveda od dela leta, ko se boste odločili za vzpon).

• Zaščita pred soncem: pokrivalo za glavo, sončna krema in sončna očala so skoraj nujni – pot večinoma poteka brez sence.

• Ura vzpona: priporoča se vzpon zgodaj zjutraj (med 7:00 in 9:00), ko je temperatura še znosna. V času zime na Mavriciju (to je od junija do septembra), so temperature bolj znosne in je vzpon lažje opraviti tudi sredi dneva. V poletnih mesecih so pa tako temperature kot tudi vlaga izredno visoke in je vzpon precej bolj naporen.

Z dežnikom sva si zagotovila svojo senco na poti

Najina izkušnja – vzpon na Le Morne Brabant

Vzpon na Le Morne je bil za naju ena izmed pomembnejših stvari na Mavriciju. Rekla sva si, da bova šla gor takrat, ko bo vreme najlepše (potovala sva namreč v času deževne dobe oz. v poletju na Mavriciju – mesec marec). Potem pa je naneslo tako, da sem jaz takoj drugi dan na Mavriciju nekaj napačnega pojedla in se zastrupila. Sledilo je počivanje, razdražen želodec in slabotnost. Kar malo sem se prisilila, da sem se do zadnjega dne toliko sestavila, da sem lahko šla gor. Na srečo je bilo tudi vreme tisti dan zelo lepo. Vsekakor pa vzpon ni bil lahek.

Vstala sva res zgodaj zjutraj in se potem odpeljala čez cel otok do izhodišča za Le Morne. Skoraj 2h vožnje po Mavriciju te tudi utrudi! Okoli 9h sva začela hoditi. Vedela sva, da sva rahlo pozna, saj je bil dan vroč in sončen, ampak prej res ni šlo. Ob vstopu na pot sva se morala vpisat v knjigo obiskovalcev, potem pa začela hodit. V prvem delu je pot široka in dokaj položna in tudi kar nekaj sence sva še imela. Po približno 45 minutah hoje sva prišla do “North Viewpoint”. Tam se odpre lep razgled proti severu in tam se zaključi ta lahek del poti. V senci, kolikor je je še bilo, sva se namazala s kremo za sončenje, vmes so naju prav lepo popikali komarji, potem pa akcija v ta težji del.

Drugi del poti je precej bolj strm, izpostavljen in tudi malo bolj tehničen.

Drugi del poti je veliko bolj strm, marsikje je treba malo poplezat in marsikje je pot zelo izpostavljena. Čeprav je gora visoka le okoli 550m (ok, dejansko je to pri nas hrib, ne gora, ampak po izgledu je pa tole čisto prava gora), je ni za podcenjevati. Videla sva sicer marsikaj, tudi ljudi, ki so šli gor v natikačih in se tresli na eni skali, ki sva jo midva enostavno preplezala. Višje, ko greš, bolj je izpostavljeno, bolj moraš previdno stopati, saj je lahko en zdrsljaj že preveč. Kakorkoli, za naju to ni bilo pretežko, saj sva tega vajena in v 45 minutah sva bila na vrhu. Mene je zaradi vročine in ker nisem skoraj nič jedla, začelo tik pod vrhom malo “zvijat”, kar omotična sem postajala … Zato sva imela malo več pavz, sicer bi lahko šla malo hitreje. Kakorkoli, na koncu sva prišla na vrh in odprl se nama je prekrasen razgled na neskončno modrino oceana, okoliške zalive in celo znameniti “podvodni slap” – optično iluzijo, ki nastane zaradi morskih tokov in peščenega dna.

Podvodni slap, viden iz zraka, Photo by Xavier Coiffic on Unsplash

Pa še to: Rok je imel s seboj zložljiv dežnik (če bi slučajno prišla kakšna ploha), ki je zelo prav prišel tudi za senco na vrhu. Ko sva bila okoli 11h na vrhu, kjer ni čisto nič sence, je tisti zložljivi dežnik prišel še kako prav