VZHODNA: Maribor razpravlja o prihodnosti sežigalnice: okoljski vplivi, tveganja in strategija

V oddaji Vzhodna so se soočili različni strokovnjaki, politiki in okoljevarstveniki glede načrtovane sežigalnice komunalnih odpadkov v Mariboru. Projekt je del državnega razpisa za 30-letno koncesijo, njegova postavitev pa odpira vprašanja tako okoljskih vplivov kot dolgoročne strategije ravnanja z odpadki.

Okoljski in zdravstveni vidiki

Okoljevarstvenik Uroš Macerl je opozoril, da nobeni filtrirni sistemi ne morejo odstraniti vseh škodljivih snovi, ki nastajajo pri sežiganju odpadkov. “Ti strupi delujejo sinergistično, se kopičijo v telesu in dolgoročno škodujejo zdravju. Posebej so ogroženi otroci in starejši,” je dejal, pri čemer je navedel, da so v bližini sežigalnic pogostejši rakava obolenja, bolezni pljuč in srčno-žilne težave.

Po drugi strani pa Niko Samec, vodja laboratorija za zgorevanje in okoljsko inženirstvo Univerze v Mariboru, poudarja, da napredne tehnologije energijske izrabe odpadkov dosežejo zelo nizke emisije, ki so strogo regulirane. “Sežigalnice lahko nadomestijo manjše emisijske vire, kot so mikro kurišča, in prispevajo k zmanjšanju obremenitve okolja,” je pojasnil.

Politične in prostorske dileme

Mestni svetniki so se v razpravi o sežigalnici razdelili po političnih linijah. Karin Jurše iz Gibanja Svoboda je opozorila na kumulativni vpliv emisij v Mariboru, kjer je zrak že obremenjen, in pozvala k iskanju alternativ. Po njenem mnenju je treba upoštevati lokalne vremenske pogoje, ki povzročajo zadrževanje onesnaženja v nižjih plasteh zraka.

Milan Mikl iz SDS je poudaril, da je težko napovedati dolgoročne učinke, saj bo projekt morda realiziran šele čez deset let. “Kot politiki moramo prevzeti odgovornost za odpadke in za dolgoročne okoljske posledice,” je dejal.

Ekonomska in pravna vprašanja

Med razpravo je bil poudarjen tudi finančni vidik. Stojan Auer iz LPR je opozoril, da ostanki sežiga – pepel in nevarni ostanki – predstavljajo tveganje pri skladiščenju in transportu, poleg tega pa obstaja možnost organiziranega kriminala v povezavi s profitom iz odpadkov. Opozoril je, da bodo po letu 2030 morali sežigalnice plačevati CO₂ kupone, kar lahko občutno podraži stroške.

Strategija ravnanja z odpadki in energijska izraba

Vito Martinčič, direktor Snage, je poudaril, da je energijska izraba odpadkov zadnja stopnja po hierarhiji ravnanja z odpadki: zmanjševanje količin, ponovna uporaba, recikliranje in šele nato sežig. “S preostalimi, nereciklabilnimi odpadki, pridobimo energijo in hkrati zagotovimo transparenten nadzor, kar omogoča varnejše upravljanje v primerjavi s tujino,” je pojasnil.

Pojasnil je tudi, da je mesto Maribor že pripravilo obsežno dokumentacijo, elaborat o vplivih na okolje in strateške dokumente, ki projekt uvrščajo v okvir nacionalnega krožnega gospodarstva.

Razprava je pokazala, da projekt sežigalnice v Mariboru ostaja tema številnih pomislekov – od okoljskih tveganj, zdravstvenih učinkov, finančne vzdržnosti do zakonodajnih in prostorskih vprašanj. Medtem ko podporniki poudarjajo učinkovito energijsko izrabo preostankov, kritiki opozarjajo na potencialno škodljive vplive in pomanjkljivo analizo alternativ.

The post VZHODNA: Maribor razpravlja o prihodnosti sežigalnice: okoljski vplivi, tveganja in strategija appeared first on Lokalec.si.