Vsi smo Aleš Šutar

Od privilegijev in licence za anarhijo se ti zvrti in podivjaš. Tokrat je bil žrtev takih ljudi pošten in skrben oče dveh otrok, 48-letni Aleš Šutar, pred klubom Lokalpatriot v Novem mestu.

Dan prej še poln življenja, naslednji dan žertev podivjanih ciganov, ki zadnja leta pustošijo po državi, napadajo in ustrahujejo lokalne skupnosti. Njihovo življenje je zrcalna slika divjega zahoda.

Pogum, ki je stal življenje

Bila je noč s petka na soboto, 25. oktober 2025, pred LokalPatriotom Novo mesto. Ura je bila nekaj po 2:30 zjutraj. Aleš Šutar — oče, znanec, član lokalne skupnosti — je prišel pred lokal LokalPatriot, da bi zaščitil svojega mladoletnega sina, ki naj bi mu grozila skupina nasilnežev. Izkazalo se je, da gre za cigane, spet! V poskusu zaščite je bil napaden. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je kasneje umrl zaradi hudih poškodb glave.

Kaj se je zgodilo — in kaj se ni smelo zgoditi

Aleš ni bil storilec, Aleš Šutar je oče, ki je skrbel za družino in je želel zaščititi otroka. Napad se je zgodil na javnem kraju, v središču mesta. Policija je osumljenca — 20-letnega moškega — izsledila in pridržala.

Sabrijan Jurkovič je morilec?

Po podatkih objave na oglasni deski MO Novo mesto gre znova za pripadnika etnične skupne, roma, 20-letnega Sabrijana Jurkoviča. Javnost je bila o dogodku obveščena z zamikom, brez jasnih informacij o ozadju.

Kaj nas mora ta dogodek naučiti

Pogum ni vedno nagrajen — a mora biti spoštovan. Sistem mora ukrepati prej, ne šele po tragediji. Skupnost mora stati za tistimi, ki branijo vrednote — ne za tistimi, ki jih rušijo. Mediji in institucije morajo poročati transparentno, da se lahko ukrepa učinkovito.

Kaj lahko naredimo kot družba

• Zahtevamo odgovornost oblasti, da se nasilje ne relativizira.
• Spodbujamo vzgojo k spoštovanju, ne k strahu.
• Podpiramo starše, ki se borijo za varnost svojih otrok.
• Ne pozabimo — in ne molčimo.

Aleš Šutar je bil človek, ki je stal za svojim otrokom. Njegova smrt ni samo tragedija. Je opomin, da pogum včasih stane — a mora nekaj pomeniti. V njegov spomin naj bo ta članek poziv k spremembi, k večji odgovornosti, k večji zaščiti tistih, ki ne iščejo nasilja — ampak mir.