2 hours ago
21
Piše: Álvaro Peñas
Leta 2001 je Pat Buchanan v knjigi Smrt Zahoda zapisal, da je ekonomski marksizem propadel in se končal s padcem berlinskega zidu, medtem ko je kulturni marksizem zmagal. Njegova zmaga je bila odgovorna za hitro dekristjanizacijo zahodnih družb v zadnjih štirih desetletjih zaradi škodljivega vpliva različnih marksističnih filozofov, katerih ideje, ki jih je širila kontrakultura, so se razširile. »Predstavljajte si, da ni nebes,« je pel John Lennon v pesmi »Predstavljajte si (Imagine)«, brez meja, brez religije in – od vzpona gibanja »prebujenstva« – očitno tudi brez spolov. Buchanan je naslikal precej pesimistično sliko prihodnosti, čeprav si morda ni mogel predstavljati, kako daleč bo šla »prebujenska« zabloda, saj je zahodna družba – zlasti ameriška – obrnila hrbet tradiciji. Je bilo tako? Je »napredek« privedel do umika religije? Na to vprašanje poskuša odgovoriti Pablo Mariñoso de Juana v svojem poročilu »Una vuelta a la tradición: el renacimiento religioso en Estados Unidos« (Vrnitev k tradiciji: Verska renesansa v Združenih državah), ki ga je objavil CEU CEFAS, in katerega zaključki ovržejo prerokbe in mantre progresivizma: religija ni izginila, ampak se je vrnila k svojim koreninam.
S čisto statističnega vidika je v Združenih državah v zadnjih nekaj desetletjih prišlo do stalnega upada krščanske identifikacije. Dvainšestdeset odstotkov prebivalstva ZDA se identificira kot kristjani, v primerjavi s 7 odstotki, ki se identificirajo z drugimi religijami in skoraj 29 odstotki brez verske pripadnosti. Še pred desetletjem je odstotek ameriških kristjanov znašal 75 odstotkov. Vendar pa, kot Mariñoso ugotavlja v svojem poročilu, številke dobijo drugačen pomen, če jih pogledamo iz druge perspektive. Študija verske krajine raziskovalnega centra Pew kaže, da je krščanstvu – od katolicizma do različnih protestantskih denominacij – uspelo ohraniti, z majhnimi variacijami, svoj relativni delež v celotnem prebivalstvu.
Večina ameriških kristjanov – 23 odstotkov se opredeljuje kot evangeličani, sledi jim 20 odstotkov katoličanov, 11 odstotkov pripadnikov protestantskih ti. glavnih (mainstream) cerkva, pet odstotkov je povezanih s črnskimi protestantskimi cerkvami in 2 odstotka je mormonov. Glavni premik v veri v Združenih državah se je zgodil med nekoč prevladujočimi glavnimi cerkvami, ki očitno upadajo. Kot primer Mariñoso navaja Združeno metodistično cerkev, ki je s 5,1 odstotka vernikov leta 2007 padla na približno 2,7 odstotka v letih 2023–24. Kaj je vzrok za ta upad? Isti dejavnik, ki vpliva na anglikansko cerkev, Švedsko cerkev in številne druge protestantske cerkve v Evropi: zavračanje tradicije in sprejemanje prebujenstva in modernosti. Združena metodistična veja je odločna podpornica LGBT ideologije, zato se njene cerkve praznijo. Glavne cerkve, ki so nekoč predstavljale 30 odstotkov ameriških kristjanov, so v globokem zatonu. Cerkve, ki ne izgubljajo članov – in ki privabljajo največ mladih – so tiste, ki so branile in ohranile svojo identiteto: »Ni presenetljivo, da v času moralne zmede, eksistencialne praznine in izkoreninjenosti, tradicionalne vrednote spet postajajo zatočišče,« ugotavlja Mariñoso, podatki pa to potrjujejo- cerkve, ki opuščajo evangelij zaradi »socialne pravičnosti« in ideologije, izgubljajo svoje vernike v korist katoliških in evangeličanskih skupnosti, ki cenijo liturgijo in brez opravičila zagovarjajo krščansko antropologijo glede življenja in družine. Zdravilo za dekristjanizacijo je vrnitev h koreninam.
Vendar pa spreminjajoča se pokrajina religije v Združenih državah Amerike razkriva še en pomemben vidik. Glede na najnovejšo študijo o verski krajini raziskovalnega centra Pew (2023–24) se je odstotek Američanov, ki se identificirajo kot protestanti, zmanjšal z 51 odstotka leta 2007 na 40 odstotkov danes. Tega ni mogoče pojasniti zgolj z »modernizacijo« glavnih cerkva, saj so vse večje protestantske denominacije izgubile člane; evangeličani so se zmanjšali s 26,3 odstotka na 23,1; delež glavnih (mainstream) protestantov se je zmanjšal z 18,1 odstotka na 11,5; delež črnskih cerkva pa se je prav tako zmanjšal s 6,9 odstotka na 5,4. Nasprotno pa je število katoličanov ostalo stabilno in se je povečalo na več kot 20 odstotkov odraslega prebivalstva.
Najnovejše raziskave raziskovalnega centra Pew kažejo, da je 47 odstotkov odraslih Američanov povezanih s katoliško vero, medtem ko število katoličanov, ki se tedensko udeležujejo maše, znaša približno 24 odstotkov, glede na podatke Centra za uporabne raziskave apostolata. Povečanje nedeljske udeležbe je posledica zavezanosti liturgični tradiciji in vrnitve k ortodoksnosti, kar se odraža tudi v hierarhiji ameriške Cerkve.
Enajstega novembra 2025 so škofje Združenih držav Amerike izvolili nadškofa Paula S. Coakleyja iz Oklahome za novega predsednika USCCB (Konference katoliških škofov Združenih držav Amerike), škofa Daniela E. Floresa iz Brownsvilla pa za podpredsednika. Coakley je tradicionalistični prelat, znan po svoji odločni obrambi življenja, družine in doktrine v luči ideologije spolov. Flores pa je doktor teologije, ki prihaja iz pretežno hispanske škofije.
Hispansko priseljevanje je eden ključnih dejavnikov, ki spodbujajo demografsko rast katolicizma. Po podatkih Pew Research je 36 odstotkov katoličanov latinskoameriškega porekla, kar je tudi ključni dejavnik pri obnovi cerkvene skupnosti. Zahvaljujoč latinskoameriškim prebivalcem je katoliška cerkev v Združenih državah Amerike mlajša, bolj družinsko usmerjena in bolj angažirana, vendar to ni edini razlog za oživitev ameriškega katolicizma. Izvolitev Leona XIV., prvega ameriškega papeža, je odprla novo obzorje za Cerkev, k čemur je treba dodati še naraščajočo in vse bolj vidno prisotnost katoličanov na položajih moči, od vrhovnega sodišča do kongresa in zvezne uprave. Pravzaprav je delež katoličanov med zveznimi uslužbenci in visokimi javnimi uradniki veliko višji od njihovega deleža v splošnem prebivalstvu, po zadnjih podatkih pa se približno 87 odstotkov članov kongresa opredeljuje kot kristjani. Poleg tega sta potencialna naslednika Donalda Trumpa, J. D. Vance in Marco Rubio, prakticirajoča katoličana. 59 odstotkov prebivalstva pozitivno ocenjuje vpliv religije na javno življenje v Združenih državah Amerike; pred tremi leti je bila ta številka 49 odstotkov.
»V Združenih državah Amerike vera ne bledi, temveč se preoblikuje. Kjer so različne denominacije razredčile svojo teološko identiteto, je bil upad strm; kjer je tradicija ostala močna, se je vitalnost ohranila,« zaključuje Mariñoso. Lekcija, ki bi se je lahko mnogi v Evropi naučili.
The post Vrnitev k tradiciji: Verska renesansa v Združenih državah Amerike appeared first on Kulturni marksizem.
English (US)