Nova teorija: Je Golob pomešal “kibernetske napade” in prisluhe?

15 hours ago 16

Celotno predvolilno obdobje volitev v Državni zbor razkriva zapleteno prepletanje političnih odzivov, medijskih razkritij in interpretacij, pri čemer je težko vedeti ali gre za povezane dogodke ali kaotični splet naključij. Uradni začetek volilne kampanje februarja 2026 ni minil v običajnem političnem ritmu, temveč v znamenju nenavadnih dogodkov, ki so se začeli kopičiti že v prvih dneh. Kronologija dogodkov pove, da je Golob najbrž nekaj vedel, a da je – po komaj verjetnem spletu naključij – pomešal dva različna dogodka. Analizo je predstavil Andrej Vode.

Vode je predstavil kronologijo dogodkov, ki mečejo novo luč na razvoj predvolilnega kaosa, kateremu smo bili priča dva tedna pred volitvami. Danes že malce pozabljeno, a le dan po začetku kampanje je spletni vplivnež Aleksandar Repić sprožil preprosto anketo o tem, kako svobodno se ljudje počutijo, kot odziv na slavni “Burek” video, ki ga je objavilo Gibanje Svoboda. Odziv je bil izjemen – množičen in očitno nepričakovan, kjer je 95 odstotkov ljudi odgovorilo, da se počutijo manj svobodne – komaj kasneje smo izvedeli, da so bili to mladi, ki so zelo prepričljivo volili desno.

Preberite še: Golobu in njegovim je jasno, da za posnetki ne stoji SDS

Prav v tem času je prišlo do domnevnega “kibernetskega napada” na profile stranke Gibanje Svoboda in predsednika vlade Robert Golob. Kasnejše interpretacije so dogodek postavile v drugačno luč: ne kot klasičen napad, temveč kot krizno upravljanje zaradi poplave odzivov in širjenja oznake #nismofejk, ki je ni bilo mogoče več nadzorovati. Kot da politični zaplet sam po sebi ne bi bil dovolj, je isti dan severovzhod države prizadelo močno sneženje, ki je na območju Maribora povzročilo obsežen izpad električne energije. Dogajanje je tako dobilo še element splošne zmede in izrednih razmer, za katere so nekateri krivili tudi vlado.

Zarota o kateri je vedela tudi Evropa?

V takšnem ozračju je Robert Golob iz Maribora nastopil v uniformi civilne zaščite in podal presenetljivo izjavo, da je bila celotna Evropa vnaprej seznanjena z napadom ter da za njim stojijo domači akterji. V istem kontekstu je novinar Saša Kranjc omenil tudi nenavadne lokacije in domnevne operativne točke v Ljubljani.

Javnost teh izjav sprva ni jemala resno. Predvsem zaradi preteklih izjav predsednika vlade, ki so pogosto delovale pretirano optimistične ali dramatične, so mnogi njegove besede razumeli kot še en primer političnega pretiravanja. A kasnejši razvoj dogodkov je odprl možnost, da je vendarle imel določene informacije – ne pa tudi jasne slike, kaj točno prihaja v javnost.

Prelom je bila aretacija Repića nato pa prvi prisluhi

Napetost se je stopnjevala z aretacijo Aleksandar Repić ob njegovem prihodu iz Dubaja. Dogodek je dodatno podžgal ugibanja o povezavah med spletnimi kampanjami in političnim dogajanjem.

Kmalu zatem so v javnost začeli prihajati prvi prisluhi, povezani z Vesna Vuković. To je bil začetek niza razkritij, ki so se v naslednjih dneh le še stopnjevala in postopoma zajela širši krog vidnih osebnosti. Ko so iz vrst Gibanje Svoboda prišla opozorila, da bodo objavljeni manipulirani posnetki, domnevno ustvarjeni z umetno inteligenco, se je odprlo ključno vprašanje: kako lahko nekdo vnaprej ve, kaj bo objavljeno? Če vedo, potem so na tak ali drugačen način udeleženi.

To vprašanje je nato dobilo dodatno težo, ko so sledili novi posnetki – najprej Dominika Švarc Pipan, nato še Nina Zidar Klemenčič. Vsak nov val razkritij je povečal občutek, da gre za usklajeno in postopno razkrivanje informacij.

V tem kontekstu je vlada sprejela tudi pomembno zunanjepolitično odločitev: Slovenija se ne bo pridružila tožbi Južnoafriška republika proti Izrael na Meddržavnem sodišču v Haagu. Odločitev je bila nenadna in za mnoge nepričakovana, kar je dodatno spodbudilo špekulacije o morebitnih pritiskih iz ozadja.

Poskus preusmerite pozornosti

Sredi naraščajoče krize je sledila odmevna tiskovna konferenca, na kateri so nastopili Nika Kovač, Miha Kordiš in Marcel Štefančič Jr.. Predstavili so razlago, da naj bi za prisluhi stali agenti podjetja Black Cube, znanega po delovanju na področju zasebnega obveščevalnega dela.

V razpravo je bila vključena tudi SOVA, kar je celotni zgodbi dodalo težo, a hkrati sprožilo dvome. Kritiki so opozarjali, da gre lahko za poskus oblikovanja alternativne razlage in preusmerjanja pozornosti od bistvenih vprašanj.

Mednarodni odmevi in politični zaključki

Ko je izraelsko zunanje ministrstvo javno pozdravilo odločitev Slovenije glede tožbe, je postalo jasno, da dogajanje presega notranjepolitične okvire. Afera je dobila tudi mednarodno dimenzijo.

Ob koncu tega burnega obdobja je Janez Janša ocenil, da so bile kasnejše razlage zgolj ponavljanje že slišanega, brez konkretnih dokazov. Ob tem je poudaril, da SOVA ni predstavila oprijemljivih ugotovitev.

Dogodki so si sledili s takšno hitrostjo, da je postalo težko ločiti med dejstvi, napovedmi in naknadnimi razlagami. V ospredju pa ostaja ključno vprašanje: ali je šlo za niz nepovezanih dogodkov – ali pa za zgodbo, katere celotna slika še vedno ni razkrita.

Kaj pove kronologija dogodkov?

Ključno vprašanje je: Kaj je Golob vedel, preden se je vse skupaj začelo, torej pred začetkom volilne kampanje?

Najbrž dve stvari:

- seznanjen je bil s pritiski Izraela glede umika pridružitve Slovenije tožbi Južnoafriške republike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu
- seznanjen je bil z grožnjami po objavi prisluhov, ki pa jih ni jemal resno; kasneje se je izkaalo, da je pomotoma zamenjal “kibernetske napade” in prisluhe in se s tem izdal, to je bilo namreč 21.02.2026 v Mariboru, ko je v uniformi civilne zaščite iz Maribora sporočil, da je cela Evropa vedela, da se bo zgodil kibernetski napad, za katerim stojijo domači naročniki, ki bodo odgovarjali
- Obstajo torej pomembni indici, da ko je govoril o “kibernetskih” napadih, je pri tem imel v mislih prisluhe, na katere je bil opozorjen v naprej, kasneje pa se je s snemalci tudi sam pogodil.

I. K.

The post Nova teorija: Je Golob pomešal “kibernetske napade” in prisluhe? first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article