6 hours ago
6
ARTICLE AD
Tik-tak. Kamera na armaturni plošči snema. BMW X5 leti po ravni cesti proti Zrenjaninu. Kazalec hitrosti – 225. Video traja nekaj sekund. Deset minut kasneje – truplo na voznem pasu, prepolovljen traktor in smrtna tišina, ki je raznesla srce malega kraja Radojevo. Vse diši po tamjanu. In svečah.
Video, ki ga je delil – in ga ni nikoli več videl
MELENCI, SRBIJA – 19. MAREC 2025. Nekaj minut pred 18. uro. Aleksander Barbulov (38) iz vasi Radojevo in njegov prijatelj Dragan Bajić (37) iz Kikinde sedita v belem BMW-ju X5. Na poti sta v Zrenjanin. Barbulov iz žepa potegne telefon, zažene Instagram – in objavi. Video, ki prikazuje hitrost: 225 kilometrov na uro. Avto leti. Glasba doni.
Deset minut kasneje: nič več zvoka. Samo kovina. Zmečkana. Zvita. Trije mrtvi. Štirje ranjeni. In eno vprašanje, ki visi v zraku: zakaj?
“Aleksander je bil čudovit človek, a je živel hitro. Všeč mu je bila hitrost. Zdaj ga je stala življenja,” je za Blic povedala ena od njegovih prijateljic.
Sekunde, ki so ubile
Po uradnih podatkih, ki jih povzema Kurir, se je zgodilo sledeče: BMW X5 se je približeval traktorju, ki je peljal v isti smeri. Voznik očitno ni zaviral. Ni pravočasno reagiral. Trčil je. Silovito. Traktor je razpadel – dobesedno. BMW je ob udarcu zapeljal v nasprotno smer in tam naletel na Opel Insignio.
Trk je bil tako močan, da je voznik Opla umrl na mestu.
Potem – še en udarec. Toyota, ki je vozila tik za njimi, je treščila v razbitine. Vsaka sekunda – novo telo, nova rana.
Žrtve in ranjeni
Trije so umrli. Trije hudo ranjeni. Eden z lažjimi poškodbami.
- Aleksander Barbulov in Dragan Bajić – mrtva v BMW-ju.
- Voznik Opla – mrtev na mestu.
- Voznik traktorja, S.K. (68) – hudo ranjen.
- Njegova žena, R.K. (61) – prav tako hudo ranjena.
- Sopotnik v Toyoti, D.R. (36) – hude poškodbe.
- Voznik Toyote, M.R. (38) – lažje poškodbe.
“Prizori so bili grozljivi,” so poročali gasilci s terena. Po podatkih Kurirja je bilo na kraju deset policistov, reševalna vozila in dve enoti gasilcev.
Radojevo: vas, ki jo je zajela žalost
“Bože dragi, zakaj in zaradi česa ti potrebuješ tako mlade ljudi? Aco naš, naj te angeli čuvajo, počivaj v miru, ne morem verjeti, da te ni,” se je glasilo poslovilno sporočilo, ki ga je na Facebooku delila družinska prijateljica.
“Vse diši po kadilu in svečah, ugasla mladost in žalostna pomlad,” je zapisala druga.
Radojevo – kraj z nekaj več kot tisoč prebivalci – je zavit v črnino. Vaščani hodijo počasi, pogled jim uhaja proti tlom. Ljudje si podajajo roke brez besed. Včasih niti to ne.
Zakaj vozniki snemajo nevarno vožnjo?
Ni novost, da se na Instagramu in TikToku množično pojavljajo videi ekstremnih voženj. Dirke, pospeški, »rekordi«. “Drvi z Audijem 280,” “Leti čez avtocesto pri 240.” Takšne objave so postale normalizirane – tudi pri slovenskih voznikih.
Strokovnjaki svarijo: gre za družbeni fenomen, ki meša iskanje adrenalina s potrebo po potrditvi. Lajki so nova valuta. Hitrost – znak moškosti.
“Vožnja z ekstremno hitrostjo daje občutek nadzora. Iluzijo kontrole. A v resnici je to ravno nasprotje. Gre za izgubo kontrole nad življenjem – lastnim in tujim,” je za RTS pojasnila dr. Nataša Petrović, klinična psihologinja.
Cesta smrti: Melenci – Zrenjanin
Cesta, kjer se je zgodila tragedija, ni nedolžna. Lokalni prebivalci jo poznajo. Ravnina. Slaba osvetlitev. Dolga, monotona cesta. In zato – idealna za testiranje moči avtomobilov.
Po podatkih Agencije za varnost prometa Srbije je bilo na tem odseku v zadnjih petih letih 12 smrtnih nesreč. In skoraj vse so bile povezane s prehitro vožnjo.
“To je ravnina smrti,” je za Večernje novosti povedal eden izmed gasilcev, ki se je že večkrat znašel na prizorišču podobnih nesreč.
Kazni obstajajo – nadzora ni
Po zakonu so kazni jasne: voznik, ki vozi več kot 100 km/h v naselju, lahko izgubi vozniško dovoljenje za najmanj 8 mesecev, plača kazen do 120.000 dinarjev in gre lahko tudi v zapor.
Ampak – kje so radarji? Kje so patrulje?
Kot poroča Nova.rs, je v večini delov Vojvodine nadzor omejen na glavne mestne ceste. Regijske povezave, kot je ta med Melencih in Zrenjaninom, pa ostajajo – brez pravega nadzora.
Instagram = platforma smrti?
Ja, morda je to pretirano. Morda tudi ne.
Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 2022 opozorila na pojav “digitalne normalizacije nasilnega vedenja”, kjer so nevarne vožnje predstavljene kot nekaj vsakdanjega. Po podatkih Evropske komisije (poročilo iz aprila 2023) je 30 % vseh nesreč z mladimi vozniki v Evropi povezanih s poskusi »ekstremne vožnje«.
“Odgovornost je tudi na platformah,” piše v poročilu. “Če se takšne objave ne sankcionirajo ali brišejo, pomeni to tiho odobravanje.”
Možne rešitve – ali smo še pravočasni?
Rešitve obstajajo. Le uvesti jih je treba. Med predlogi, ki jih omenjajo srbski in evropski varnostni strokovnjaki:
- Avtomatski radarji na znanih nevarnih odsekih,
- Sistem samodejnega zaznavanja prekoračene hitrosti (kot ga uporabljajo v Franciji),
- Označevanje nevarnih vsebin na družbenih omrežjih in samodejno brisanje,
- Kazni za objavo videov ekstremne vožnje – ne le za vožnjo samo,
- Izobraževalne kampanje v šolah in autošolah, ki bi opozarjale na posledice “junačenja” na cesti.
Ampak – ali je politična volja? In ali ni že prepozno za tiste, ki so izgubili svoje?
Življenje ni story. Smrt ni “delete”
Aleksander Barbulov. Dragan Bajić. In neznani voznik Opla. Vsi so danes samo še imena. Številke. Spomini.
Ko je Barbulov delil svoj video – je vedel, da bo zadnji? Verjetno ne. A zdaj ta posnetek kroži med prijatelji kot opomin. Morda bo kdo kliknil “play”, se zamislil – in zaviral.
Vsaka sveča, ki gori v Radojevu, ni le simbol žalovanja. Je tudi opomin. Cesta ni oder. Avto ni kamera. In življenje – nikoli ni zgolj video.
Ne, vozite kot da snemate. Ker smrt ne zna brisati posnetkov.
Pripravil: N. Z.
Vir: Blic, Ku
English (US)