Odgovorni urednik odstopil! Tako je politika uničila novinarja Kocjančiča: “Grozili so mi!”

19. marca 2025 je Matej Kocjančič, odgovorni urednik Suhokranjskih poti, presenetil javnost z napovedjo svojega odstopa. Na prvi pogled bi lahko rekli, da gre zgolj za osebno odločitev – vendar je to veliko več kot to. Pritiski, grožnje in osebne diskreditacije, ki jih je prejemal, niso samo vplivali na njegovo osebno življenje, temveč odražajo širšo sliko stanja novinarstva v Sloveniji. Kdo je resnično odgovoren za njegov odhod? In kaj ta dogodek pomeni za prihodnost slovenskega novinarstva in političnega vpliva na medije? To vprašanje se postavlja vse bolj odmevno v času, ko so mediji vse bolj podvrženi političnim in gospodarskim pritiskom.

Zakaj je Kocjančič odstopil?

Matej Kocjančič je v svoji izjavi povedal, da je bila odločitev o odstopu neizogibna, saj so postali pritiski, s katerimi se je srečeval, nevzdržni. Grožnje, širjenje lažnih informacij in osebne diskreditacije so postale vsakdanja praksa. “V času urednikovanja sem bil deležen vse bolj pogostih groženj, blatenja in širjenja lažnih informacij o meni, osebnih diskreditacij, zmerjanj in napadov na mojo integriteto,” je zapisal Kocjančič. Gre za popolnoma neprimeren način, kako so poskušali vplivati na novinarsko neodvisnost, kar je zanj, kot pravi, preseglo vse meje.

Tudi v nadaljevanju izpostavi, da so bili pritiski močno politično obarvani. Nasilje nad novinarjem v tem primeru ni bilo le osebnega značaja – bilo je povezano z njegovim poklicem, z njegovim delom. Kocjančič pojasnjuje, da je moral podpirati narativ, ki so ga želeli promovirati lokalni politiki, predvsem župan Jože Papež in njegovi sodelavci. “Takšne grožnje in pritiski so presegli meje, ki jih nisem bil pripravljen prestopiti,” poudarja Kocjančič. Ta izjava je jasen signal o tem, kako občutljiv je položaj novinarjev na lokalni ravni, kjer je včasih težko ohraniti avtonomijo pred močnimi političnimi akterji.

Podpora in kritike – kako so občani sprejeli odstop?

Odstop Kocjančiča ni ostal brez odmeva. Po njegovem odhodu so se začeli vrstiti odzivi tako iz širše javnosti kot tudi lokalne skupnosti. Slavka Rojc, ena od komentatork, je povedala: “Škoda, da ne odstopijo tisti, ki so izvajali pritisk.” To nakazuje na širšo jezo in nezadovoljstvo med občani, ki so začeli postavljati vprašanje, kdo pravzaprav resnično izvaja politične pritiske na novinarje in kako to vpliva na neodvisnost medijev v lokalnem okolju.

Zanimivo je, da Kocjančič ni ostal brez podpore. Dejan Jefim je v svojem komentarju zapisal: “Matej je pošten in pameten fant, nihče noče imeti na grbi kriminalistov in KPK.” To kaže na to, da si je urednik, kljub težavam, pridobil veliko zaupanje tistih, ki so ga cenili kot novinarja, ki ni dovolil, da bi ga politični pritiski potisnili v kot. Podpora se ni omejevala le na osebno raven, temveč je bila tudi širša, saj so ljudje začeli razmišljati o tem, koliko političnega vpliva dejansko obstaja v lokalnih medijih.

To je povedal župan

Župan Žužemberka, Jože Papež, je po Kocjančičevem odstopu izdal izjavo, v kateri je obžaloval nastalo situacijo, vendar je poudaril, da se mora medijska svoboda ohraniti. V izjavi je župan izrazil podporo novinarjem in njihovemu delu: “Občina bo še naprej zagotavljala pogoje za svobodno in neodvisno novinarstvo, vendar pa ne bomo dopuščali nepravilnosti.” Kljub temu pa so nekateri mediji in komentatorji postavili pod vprašaj, ali ta izjava odraža dejansko pripravljenost občinskih oblasti, da resnično podprejo novinarstvo in omogočijo novinarjem resnično svobodo.

Kdo je odgovoren za pritisk na novinarje?

Kocjančičev odstop postavlja resno vprašanje: kdo je zares odgovoren za to, da so novinarji, kot je Kocjančič, podvrženi političnim pritiskom? So ti pritiski nekaj, kar je del širšega političnega in medijskega okolja v Sloveniji, kjer so novinarji pogosto izpostavljeni močnim interesom – ali gre zgolj za preizkušnjo posameznikov, ki delujejo na visoki ravni?

Slovenija ima sicer zakone, ki zagotavljajo zaščito novinarske svobode, vendar pa se v praksi sooča z več izzivi. Novinarji, še posebej tisti na lokalni ravni, so pogosto v podrejenem položaju in se soočajo z različnimi oblikami pritiska. Ali to pomeni, da novinarji v Sloveniji niso svobodni pri svojem delu? Ali pa so ti pritiski del širše strukture, ki se prične že v zakulisju politike in ekonomije?

Kako zelo so odvisni novinarji v Sloveniji?

Analiza slovenskega medijskega prostora pokaže, da so mediji pogosto podvrženi političnemu vplivu. Prilagajanje vsebine novinarskih vsebin, kar smo videli v primeru Kocjančiča, je le vrh ledene gore. Ni skrivnost, da imajo številni novinarji težave z ohranjanjem objektivnosti, ko so podvrženi takšnim pritiskom. Lokalni novinarji so še posebej ranljivi, saj delujejo v majhnih skupnostih, kjer se mediji soočajo z močnimi političnimi in gospodarskimi akterji, ki vplivajo na vsakodnevno novinarsko delo.

Če se politični vpliv na novinarje nadaljuje, se postavlja vprašanje: kako bodo lahko novinarji v prihodnosti poročali resnično in nepristransko, če bodo ves čas pod pritiskom, da ustvarjajo zgodbe, ki so po meri oblasti? Vse to postavlja pod vprašaj kakovost novinarskega dela in s tem kakovost informacij, ki jih prejemamo kot javnost.

Kaj pa prihodnost novinarstva pri nas?

Kocjančičev odstop ni le odmeven osebni dogodek. To je odmevni signal, ki opozarja na vse večje težave slovenskega novinarstva in medijskih svoboščin. Vse več novinarjev na lokalni ravni se srečuje z naraščajočimi pritiski, političnimi in ekonomskimi interesi, ki otežujejo njihovo delo. Kocjančič ni edini, ki se je znašel v tem položaju, vendar pa njegov odstop postavlja pomembno vprašanje: koliko so novinarji v Sloveniji resnično svobodni?

Če bo novinarstvo še naprej podvrženo tovrstnim pritiskom, se lahko v prihodnosti srečamo z resnimi težavami v novinarski industriji. Vse to pa vpliva tudi na kakovost novinarskega dela, ki je ključnega pomena za ohranjanje demokracije.

Odstop Mateja Kocjančiča nas opominja, kako pomembno je ohraniti novinarsko neodvisnost in svobodo. Gre za zgodbo, ki ni samo osebna, ampak je v velikem delu povezana s širšim vprašajem, kako lahko mediji preživijo v okolju, kjer politični in ekonomski pritiski prevladujejo. Če bomo kot družba želeli ohraniti kakovostno novinarstvo, moramo najprej razmisliti, kako zaščititi novinarje pred vplivi, ki jim onemogočajo objektivno poročanje.

Pripravil: N. Z.

Vir:

• Poročila Suhokranjskih poti
• Izjava Mateja Kocjančiča
• Izjava župana Jožeta Papeža
• Komentarji občanov Suhe krajine
• Lokalni mediji
• Občina Žužemberk (FB)

The post Odgovorni urednik odstopil! Tako je politika uničila novinarja Kocjančiča: “Grozili so mi!” first appeared on NaDlani.si.