Voščilnice za novo leto: jih še pošiljamo ali je navada izginila?

Novoletne voščilnice

Novo leto je bilo dolga desetletja neločljivo povezano z voščilnicami. Na kuhinjskih mizah so se kopičile kuverte, na omarah so stale razpete kartice z zimskimi motivi, ročno napisanimi željami in podpisi, ki so imeli svojo težo.

Danes je prizor drugačen. Telefon zapiska, zaslon se prižge in novoletna voščila pridejo v obliki kratkih sporočil, smeškotov ali slik. Vprašanje se zato ponuja samo od sebe. Ali voščilnice še pošiljamo ali je ta navada skoraj izginila. Odgovor ni preprost, saj se navada ni povsem izgubila, temveč se je močno spremenila.

Čas, ko je bila voščilnica del obveznega rituala

Pošiljanje novoletnih voščilnic je nekoč pomenilo več kot zgolj vljudnost. Šlo je za dejanje, ki je zahtevalo čas, premislek in osebno noto. Izbrati je bilo treba pravo voščilnico, napisati sporočilo, nasloviti kuverto in jo pravočasno oddati.

Voščilnice so pogosto prihajale z zamikom. Prav ta zamik je imel svoj pomen. Novoletna želja ni bila hipna reakcija, temveč nadaljevanje prazničnega časa tudi po prvem januarju. Voščilnica je ostala na vidnem mestu, včasih več tednov, in opominjala na odnos med pošiljateljem in prejemnikom.

Digitalna sporočila so spremenila tempo

S prihodom digitalnih komunikacij se je ritem prazničnega voščenja pospešil. Novoletne želje danes pogosto pridejo ob polnoči ali takoj zatem. Sporočila so kratka, pogosto enaka za več prejemnikov in brez osebnega zapisa.

To ne pomeni, da so manj iskrena, vendar delujejo drugače. Digitalna voščila so del toka sporočil, ki hitro izgine. Redko jih kdo shrani ali si jih ponovno ogleda. Prav v tem se pokaže največja razlika med klasično voščilnico in sodobnim sporočilom.

Spomin in materialnost

Voščilnica je fizični predmet. Ima teksturo, barvo, včasih celo vonj papirja. Digitalno sporočilo tega nima. Spomin nanj je vezan le na trenutek branja, ne na predmet, ki bi ostal.

Kdo še vedno pošilja voščilnice?

Navada pošiljanja voščilnic ni povsem izginila. Ohranila se je v določenih krogih in okoliščinah. Pogosteje jo ohranjajo starejše generacije, ki v njej vidijo nadaljevanje osebnega stika. Prav tako jo uporabljajo podjetja, društva in ustanove, kjer voščilnica deluje kot znak spoštovanja in kontinuitete.

Zanimivo je, da se v zadnjih letih pojavlja tudi med mlajšimi, a v drugačni obliki. Ročno izdelane voščilnice, omejene serije ali personalizirani zapisi so postali način, kako se izstopi iz digitalne množice.

Nostalgija je razlog za vrnitev

Nostalgija igra pomembno vlogo pri ponovnem zanimanju za voščilnice. Gre za željo po počasnejšem ritmu in oprijemljivih znakih pozornosti. Voščilnica v tem kontekstu ni le sporočilo, temveč simbol časa, ki si ga nekdo vzame za drugega.

Prazniki so obdobje, ko se ta potreba še posebej okrepi. Prav zato se vprašanje o izginjanju voščilnic pojavlja vedno znova, predvsem ob koncu leta.

Sneg

So voščilnice danes res manj osebne?

Zdi se, da osebnost ni izginila, temveč se je preselila drugam. Nekateri jo izražajo z dolgimi sporočili, drugi z glasovnimi posnetki ali video voščili. Voščilnica pa ostaja edinstvena v tem, da zahteva zavestno odločitev in dejanje.

Razlika ni le v mediju, temveč v času. Voščilnica upočasni proces. Zahteva načrtovanje in potrpežljivost, kar v sodobnem ritmu ni več samoumevno.

Nova vloga stare navade

Danes voščilnica ni več množična praksa, temveč izjema. Prav zaradi tega ima lahko večjo težo. Kadar prispe po pošti, izstopa. Ni ena izmed mnogih, temveč nekaj posebnega.

Navada se torej ni povsem izgubila. Spremenila se je v tišjo, bolj premišljeno gesto. Voščilnice niso več nuja, so pa izbira.

Med izginjanjem in preobrazbo

Vprašanje, ali voščilnice še pošiljamo, nima enoznačnega odgovora. Masovna navada je izginila, pomen pa ni. Voščilnice so se umaknile iz vsakdanjega toka, a ostale v ozadju kot možnost.

Prav v tem se skriva njihov današnji pomen. Ne kot obveznost, temveč kot zavestna odločitev. In morda prav zato vsaka voščilnica, ki še pride po pošti, danes pomeni nekoliko več kot nekoč.

Včasih smo pošiljali voščilnice in SMS-e – kaj pa Slovenci pošiljamo danes?

Kaj morate storiti, ko srečate dimnikarja, da bo prinesel srečo?

28. december in tepežen dan: edini dan v letu, ko so otroci smeli tepežkati odrasle

Poljub zaljubljencev pod belo omelo – od kod ta navada?

Objava Voščilnice za novo leto: jih še pošiljamo ali je navada izginila? se je pojavila na Vse za moj dan.