Vojna, rekordne rafinerijske marže in blokiran interventni zakon: zakaj za gorivo plačujemo več?

Visoke cene naftnih derivatov, predvsem dizla, burijo duhove. Kljub temu, da cene surove nafte Brent niso tako visoke? Odgovor za visoke cene gre iskati v mednarodnem dogajanju, borznih trgih, maržah rafinerij in domači levici, ki je zvezala roke vladi, da korigira mednarodne vplive.

Glavni razlog za trenutno energetsko draginjo je konflikt z Iranom in širše dogajanje na Bližnjem vzhodu, ki ima izvor v konfliktu. Pri tem je posebej pomembna sedaj že zloglasna Hormuška ožina, skozi katero je pred zadnjo zaostritvijo tekel pomemben del svetovne nafte, sedaj pa je pretok močno moten. Tako Mednarodna agencija za energijo v zadnjem poročilu ugotavlja, da spremljamo dvig cen nafte po propadu premirja, ki sta ga tedaj sklenila ZDA in Iran. Cene nafte so poskočile, nato pa se nekoliko umirile. Proizvodnja nafte v Zalivu je ostala krepko pod predkonfliktno ravnjo. Zmanjšujejo se tudi svetovne zaloge nafte, ki so bile sproščene za blaženje energetske krize.

Cena Brent ni na vrhuncu, a je dizel še vedno drag

Cena dizla, ki jo izkusijo potrošniki oz. vozniki na bencinskih črpalkah, se ne določa zgolj na podlagi cene surove nafte Brent. Ključna je borzna oz. veleprodajna cena že rafiniranega dizelskega goriva. Razliki med ceno surove nafte in njenih derivatov se s tujko reče “crack spread” in ravno tu trenutno vladajo skorajda ekstremne razmere. Mednarodna agencija za energijo potrjuje, da so se zaradi pomanjkanja goriv, zmanjševanja zalog in velikega povpraševanja rafinerijske marže povzpele na rekordne ravni.

Pomemben je tudi zakon ponudbe in povpraševanja. Dizel je namreč ključno gorivo za tovorni promet, kmetijstvo, gradbeni sektor, industrijo in druge gospodarske dejavnosti. To posledično pomeni, da obstaja precejšnje tekmovanje za zaloge dizla med različnimi potrošniki, kar posledično dviguje ceno. Cena se namreč dvigne, ko je povpraševanje visoko, ponudba pa nizka.

Slika je simbolična (Foto: epa)

Kako je levica zvezala roke vladi, da zniža ceno goriv

Na končno ceno pa vpliva tudi domača, slovenska regulacija. V Sloveniji se regulirana cena bencina in dizla izračunava na podlagi gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in tečaja dolarja proti evru. V izračun je vključen tudi dodatek za biokomponento. Če se rafinirani dizel podraži, se podraži tudi slovenska regulirana cena. Kar pa še ne pomeni, da vlada nima vpliva na končno ceno, saj so h končni ceni prištete tudi številne dajatve, denimo za emisije CO₂, energetsko učinkovitost, OVE+SPTE, trošarine in DDV. Slednji se obračuna na predhodno vključene postavke.

Znižanje končne cene bi lahko dosegli z znižanjem DDV. Vlada Janeza Janše je 11. maja sprejela t. i. interventni zakon o ukrepih za razvoj Slovenije, ki prinaša tudi možnost začasnega znižanja DDV na energente na vsega 9,5 odstotka za maksimalno devet mesecev. Namen ukrepa je blažiti razmere, kot jih izkušamo danes.

A interventni zakon je blokiran in blokira ga opozicija oz. njeni “civilno-družbeni” podaljški. Z drugimi besedami, sindikati, v imenu svojih zaveznikov na političnem parketu. Zakon ne velja, saj je Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije z Branimirjem Štrukljem na čelu zoper njega zbirala podpise za referendum. Državni zbor je referendumsko pobudo razveljavil, saj interventni zakon vsebuje tudi zakonska določila, zoper katera pa po ustavi ne more biti razpisan referendum. Ustavno sodišče pa je nato povozilo ustavo in sklep razveljavilo.

Slovenci pa so tako ostali brez enega od ključnih orodij za blaženje energetske krize. Zahvalijo se lahko tranzicijski levici in njenim izpostavam v družbi.

Sindikalist in politični aktivist Branimir Štrukelj (Foto: Bobo)

Slovenske cene še vedno med cenejšimi

Kljub temu pa cene naftnih derivatov še vedno ostajajo med cenejšimi. Cene bencina so višje tako v Avstriji, na Hrvaškem, na Madžarskem in v Italiji. Glede na današnje cene (vir: Petromap) je bila cena bencina v Avstriji 1,763 €/L, v Sloveniji pa 1,628 €/L.

Na današnji dan je cena dizla v Avstriji 2,038 €/L, v Sloveniji pa 1,918 €/L. V Italiji je v času nastajanja članka cena bencina 2,0112 €/L, dizla 2,1319 €/L (vir: prezzomediobenzina.it). Na Madžarskem je cena bencina na današnji dan 1,70 €/L, dizla pa praktično enaka, 1,91 €/L (vir: AMZS). Cena bencina je na Hrvaškem 1,660 €/L, dizla 1,960 €/L (vir: AMZS).

S. K.