Bo desnica prevzela nemško deželno vlado? Oblast se v strahu pred AfD požvižga na demokracijo

Pred septembrskimi deželnimi volitvami nemška oblast razmišlja, kako preprečiti vzpon Alternative za Nemčijo (AfD), ki bo, kot kaže, požela izjemno dobre rezultate in v določenih zveznih deželah, morda celo zavladala.

Kot kaže, bo 6. septembra AfD prebila t. i. “požarni zid”, ki ga okoli nje skušajo ohranjati sistemske stranke tako, da samodejno zavračajo sodelovanje z njo. V zvezni deželi Saška-Anhalt se namreč obeta velika zmaga Ulrichu Siegmundu, vodji poslanske skupine AfD v deželnem parlamentu. Če bo AfD uspelo dobiti absolutno večino bo Siegmund postal novi predsednik parlamenta te zvezne dežele.

Če bo Siegmund zmagal to pomeni, da se bo začel udeleževati tudi konferenc deželnih premierjev v Berlinu, kar pomeni tudi srečanje s kanclerjem Friedrichom Merzom in skupno tiskovno konferenco. Merzu verjetno ni najbolj po godu, da bi se moral javno družiti z nekom iz AfD, medtem pa ustaljeni politični razred išče načine za spodkopavanje volje ljudstva in preprečitev zmage AfD.

Merz sicer trdi, češ da AfD postavlja pod vprašaj ustavno ureditev Nemčije, vzpostavljeno leta 1949. AfD pa predstavlja grožnjo tudi za druge režimske stranke in osrednje medije. Zaradi tega je medij Politico kontaktiral več nemških politikov glede tega kako bi se lahko AfD zajezilo. Pod tančico skrbi za demokracijo članek razkriva totalitaristična nagnjenja, željo po cenzuri in predvsem nespoštovanje resničnega načela demokracije, torej volje ljudstva.

Ulrich Siegmund (Foto: EPA/HANNIBAL HANSCHKE)

Neuradni sestanki?

Eden od predlogov je, da bi v primeru Siegmundove zmage poleg uradnih srečanj potekali tudi neuradni pogovori, iz katerih bi bila AfD izključena. Tako bi se najbolj občutljive zadeve obravnavale neuradno le zato, da bi bil eden od iz strani ljudstva izbranih predstavnikov izključen. Na teh neuradnih srečanjih bi se zbralo 15 od 16 notranjih ministrov zveznih dežel. Za Politico je več notranjih ministrov zveznih dežel izrazilo naklonjenost tej izključujoči ideji. Deželne vlade so sicer v Nemčiji neuradno razdeljene na A in B dežele, ki so opredeljene glede na to katera politična opcija je na oblasti; ena skupina predstavlja socialnodemokratske vlade, druga pa konservativne. Pred velikimi konferencami vedno potekajo interna usklajevanja in pogovori med obema skupinama. V primeru tega scenarija, bi bila nova ureditev takšna, da bi se levičarji in domnevni “konservativci” združili v eno skupino, v drugi pa bi bila le osamljena AfD.

Informacijski kitajski zid

Druga možnost bi temeljila na domnevnih povezavah AfD z Moskvo, ki naj bi ogrožala nemško varnost. O tem govori predvsem član Socialnih demokratov in notranji deželni minister Turingije Georg Maier, ki pravi, da bi ob zmagi AfD odpirali šampanjec v Kremlju. Pod pretvezo, da bi znale zaupne informacije varnostnega značaja, do katerih dostopajo deželni ministri, preko deželne vlade AfD-ja uhajati v Rusijo, Maier zato predlaga “izgradnjo kitajskega zidu znotraj skupnih informacijskih sistemov, preprek, ki bi blokirale določene informacije.” Pri tem bi Maier zvezni deželi z AfD vlado odrekel vse informacije, povezane z “desnim ekstremizmom” in tujimi obveščevalci. Dodaja, da bi bila takšna možnost pravno mogoča in udejanjena precej hitro. Medtem je tiskovni predstavnik AfD v Saški-Anhalt Patrick Harr že zanikal vse obtožbe povezanosti z Rusijo in pripomnil: “To so popolne neumnosti, nimamo direktne linije z Moskvo.” Obenem je izpostavil, da so se pripravljeni pogovarjati z vsemi, tako z Zahodom kot z Vzhodom, kar pa ne še zdaleč pomeni, da bi komurkoli izdajali informacije.

Odrekanje sredstev

Naslednji predlog je bolj preprost, vključuje pa tudi resnejše posledice za celotno prebivalstvo omenjene zvezne dežele. Gre za nemški sistem finančnega ravnovesja, ki pomaga revnejšim zveznim deželam z dodeljevanjem zveznih sredstev iz bogatejših dežel. Saška-Anhalt je že leta odvisna od tega sistema in je samo v letu 2025 prejela kar 2,8 milijarde, oziroma eno petino državnega proračuna. Tako bi lahko zvezna vlada tej deželi v primeru zmage AfD preprosto odrekla ali zmanjšala financiranje. Gre za taktiko, ki se je poslužuje tudi Bruselj, in bi precej otežila zadeve deželni vladi ali pa prisilila AfD, da se obnaša tako kot od nje zahteva politični establišment. Kljub temu bi znalo biti to težko pravno izvedljivo, pravi Danyal Bayaz iz vrst Zelenih, finančni minister ene bogatejših zveznih dežel, Baden-Wurrtemberg: “Gre za sistem, ki je ukoreninjen v ustavi in se ga ne da preprosto spreminjati glede na politično stanje.” A dodaja, da to ni nemogoče, saj država temelji na solidarnosti in vladavini prava, kar po njegovem pomeni, da če bi kakšna deželna vlada postavljala te principe pod vprašaj ali ravnala v neskladju z njimi, bi to vplivalo na odnose z drugimi deželami tudi na področju financ.

Nuklearna možnost

Zadnja možnost za teptanje demokracije pa bi bila tudi najbolj temeljita. Gre za t. i. “nuklearno opcijo”, oziroma za najučinkovitejše orodje ustave, imenovano Bunezwang ali zvezne prisilne ukrepe. 37. člen nemškega temeljnega zakona dovoljuje zvezni vladi, da s privolitvijo Bundesrata, oziroma zbornice zveznih dežel, izvede nujne ukrepe, da bi določeno deželo prisilila k izpolnjevanju svojih dolžnosti. Po domače povedano: Berlin bi lahko deželne vlade prisilil, da upoštevajo federalni zakon.

To orodje še nikoli ni bilo uporabljeno, ga pa številni člani in predstavniki AfD vidijo kot vse bolj realno možnost, s katero bi njihovi stranki zvezna vlada lahko skušala preprečiti vzpon na oblast. Da bi se znal Berlin zateči k tovrstnim ukrepom, je prepričan tudi založnik in desni intelektualec iz Saške-Anhalt Gotz Kubitschek. Ostaja pa vprašanje kaj bi lahko upravičilo uporabo takšne prisile. Če bi, denimo, AfD vlada v svoji deželi zavrnila najosnovnejšo oskrbo prosilcem za azil, bi lahko zvezna vlada posredovala in zahtevala od vlade, da poskrbi za azilante. AfD, kot vemo, ostro nasprotuje množičnim migracijam.

Foto: EPA/HANNIBAL HANSCHKE

Ob vsem tem ostaja nemška javnost razdeljena. Javnomnenjske raziskave iz julija so pokazale, da se 42 odstotkom vprašanih zdi zavračanje sodelovanja z AfD upravičeno, medtem ko je neka druga anketa pokazala, da je v primerjavi z lanskim letom podpora izključevanju AfD padla iz 54 na 46 odstotkov.

Tudi AfD se zaveda teh groženj. Kubitschek je zato leta 2025 za Politico povedal, da se mora Siegmund dobro pripraviti na vse scenarije, Benedikt Kaiser, prav tako eden vidnejših desnih intelektualcev in asistent poslanca AfD v Bundestagu pa svetuje previdnost: “Prvih 90 dni vlade AfD ne sme udejanjati politik, ki ustvarjajo strah, namesto tega se more posvetiti stvarem kot so pomoč družinam in zastonj obroki v šolah.”

A. S.