Vodijo nas nazaj v komunizem

Sredi poletja je Evropski parlament z veliko večino desnih in levih poslancev na pobudo in po dolgih prizadevanjih evropske poslanke Romane Tomc sprejel Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Med drugim je vlado »Golobnjaka« pozval, naj znova uvede dan spomina na žrtve komunizma in nadaljuje z raziskovanjem več kot 750 komunističnih morišč ter zagotovi dostojen pokop žrtev. Resolucijo so podprli naši poslanci Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims, Zala Tomašič in Matej Tonin. Nasprotovali pa so ji Irena Joveva, Vladimir Prebilič in Marjan Šarec. Ob splošno znanem dejstvu, da je v Sloveniji komunistična oblast po drugi svetovni vojni brez sojenja pobila med 50.000 in 100.000 ljudi in da imamo uradno evidentiranih okoli 750 morišč, je nečloveško nerazumno in necivilizacijsko, da so omenjeni poslanci sploh lahko glasovali proti taki resoluciji. Dosežek Romane Tomc pa bo gotovo šel v zgodovino Slovenije.

Predsednice države Nataše Pirc Musar ne moremo neposredno obravnavati kot članice “Golobnjaka”, toda njena stališča so prepogosto enaka tistim, ki prihajajo iz “Golobnjaka”, zato jo lahko štejemo vsaj za ideološko članico “Golobnjaka”. Ne vem pa, ali resolucije ni razumela, morda je niti ni prebrala, lahko pa, da je s svojim srcem preveč na levi. Po sprejetju resolucije je namreč dejala nekaj, kar bolj sodi v Butale Frana Milčinskega kot v sedanjost Slovenije. Dejala je: “Kakršno koli zmanjšanje pomena narodnoosvobodilnega boja (NOB) oziroma poskusi zgodovinskega revizionizma tega dejanja so nesprejemljivi in jih obsojam.” Resolucija o NOB  sploh ne govori niti z eno samo besedo, torej se je odzvala na nekaj, kar se ni zgodilo. Kot da priznanje komunističnih zločinov spodkopava NOB.

Tudi sicer nas sedanja vladajoča koalicija, ki ji pravim “Golobnjak”, vsak dan bolj potiska v čase enopartijskega sistema oziroma komunizma. Temu smo priča na vsakem koraku.

Tudi Blejski strateški forum (BSF) ni bil nobena izjema. Pred 20 leti sta si ga zamislila Janez Janša in Dimitrij Rupel kot mednarodni dogodek, ki bo skušal odgovoriti na aktualna politična vprašanja v svetu, hkrati pa bo predstavil in promoviral Slovenijo. No, nič od tega se ni zgodilo. Letošnji BSF so spremenili v propalestinsko veselico.

Propalestinski in protijudovski je bil tudi govor Nataše Pirc Musar in dobršen del občinstva v dvorani ji ni ploskal. Med njimi so bili Borut Pahor, hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković pa albanski in črnogorski predsednik in še mnogo drugih, ki so gledali v tla in se očitno nelagodno počutili, zato niso ploskali.

Foto: STA

Na BSF je bil očitno vabljen tudi Aleksandar Vučić, predsednik vlade Srbije, ki pa je raje odšel na Kitajsko. V zvezi z vabilom na Bled pa je dejal: “Pa nisam budala, da na Bledu gubim vreme.“/(“Nisem nor, da bi na Bledu zgubljal čas.”)

Seveda se je na tak odziv udeležencev foruma oglasila Nataša Pirc Musar. Dejala je, da bi ji hrvaški predsednik vlade Plenković moral ploskati, če ne drugače, pa iz spoštovanja. Ja pa ja, spoštovanje si je treba z delom ali dejanji pridobiti. Plenković že ve, zakaj ni ploskal.

Nas je pa Nataša Pirc Musar podučila, da je naša dolžnost ohranjanje spomina na žrtve v Srebrenici, kar je pohvalno, ni pa nas podučila, da smo dolžni ohranjati spomin tudi na žrtve komunizma v Sloveniji.

Dr. Vinko Gorenak