Vladna vojna z gospodarstvom: več kot 50 odstotno vzišanje prispevkov za espeje v času Golobove vlade

Slovenska vlada je že od začetka mandata v odprti vojni z gospodarstvom: več podjetnikov bo propadlo, prej bo prišla gospodarska odrast in socialistična revolucija, kjer bo ves družbeni kapital skoncentriran v centrih leve elite. Najbolj na udaru so bili samostojni podjetniki, t. i. “espejevci”. Skozi ta mandat se je drastično in ekonomsko povsem izven racionalnih okvirjev umetno dvigovala minimalna plača, kar ni vplivalo le na podjetja, kjer je večina zaposlenih na minimalnih plačah in ne prinašajo skoraj nobene dodane vrednosti. Stranske žrtve tega pa so tudi espeji, katerim prispevki iz meseca v mesec rastejo.

Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani leta 2022 (669,83 €), nov izračun pa bo zaradi dražitve skoraj zagotovo višji. Ta podatek bi lahko postal ključni sprožilec za nov dvig minimalne plače, kar želijo izkoristiti sindikati, ki že mesece pritiskajo za pogostejše izračune. Če nove številke ne bo pravočasno, bodo zahtevali dvig minimalne plače do zakonskega maksimuma – 40 % nad življenjskimi stroški.

Trenutno je minimalna plača 32,8 % nad življenjskimi stroški, zato bi lahko prišlo do eksplozivnega skoka minimalne plače, ki ne bi več temeljil na inflaciji ali produktivnosti, temveč na političnem pritisku Golobove oblasti in sindikatov. Ministrstvo ne razkriva, ali se izračun že pripravlja; neuradno naj bi ga opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Ker izračun vključuje metodološke odločitve, je občutljiv na politične vplive. Politično višanje minimalne plače pa stroške dela dviguje nad efektivno dodano vrednostjo na delavca.

Se bo v Sloveniji še splačalo delati? (Foto: Bobo)

Gospodarstvo roti politiko

Gospodarstvo opozarja, da minimalna plača že zdaj raste hitreje od produktivnosti in zmanjšuje razliko med zahtevnim in enostavnim delom, kar lahko škodi konkurenčnosti in vodi v selitev proizvodnje. Višji izračun bi vplival tudi na socialne transferje in javne finance, vendar se o fiskalnih posledicah skoraj ne razpravlja. Slovenijo torej čaka politični spopad med sindikati in gospodarstvom. Ključno odprto vprašanje ostaja, zakaj se država izogiba razmisleku o razbremenitvi dela, ki bi povišala neto plače brez dodatnih stroškov za delodajalce. Če bo novi izračun močno dvignil minimalno plačo, lahko to pomembno vpliva na plačno politiko in dodatno obremeni že tako ranljivo gospodarstvo.

Vrednost evra je v času Golobove vlade vsak dan nižja,
Fotomontaža: Demokracija

Eksplozivna rast prispevkov v času Golobove vlade

Še večji šok so od začetka mandata doživeli espeji, katerim so obvezni prispevki rasli skupaj z minimalno plačo. Minimalni mesečni prispevki za samozaposlenega znašajo 607 € mesečno (to vključuje vse obvezne prispevke – pokojninsko, zdravstveno itd.) od junija 2025 dalje (po dodatni obremenitvi za dolgotrajno oskrbo); do takrat je bil znesek 583 €, leta 2024 550 €, leta 2023 544 € in leta 2022 463 €. Prispevek se je torej od začetka mandata Roberta Goloba zvišal za neverjetnih 36,4 odstotka!

Minimalna plača se viša po taktirki stranke Levica , najbolj skrajne stranke v slovenskem političnem prostoru (Foto: Bobo)

Naslednje leto pa kaže, da se bo približal številki 700 €, kar pomeni, da bo moral samozaposleni opraviti eno neto minimalno plačo iz leta 2019 izključno za to, da bo potešil državo. Šele nato bo začel delati zase. Golobov mandat pa se bo končal s skoraj 50-odstotno podražitvijo obveznih prispevkov, kar bo marsikaterega samozaposlenega pregnalo nazaj na borzo dela, kjer bo raje užival v dobrodušni socialni državi, kot pa da bi se ubijal s polaganjem ploščic, prevajanjem ali popravljanjem vodovodnih omrežij.

Pri tem pa ne gre pozabiti, da slovenskim privilegiranim kulturnikom in novinarjem ni treba skrbeti za prispevke. Samostojnim umetnikom in novinarjem (seveda takim iz skrajno levega miljeja) namreč prispevke plačujemo davkoplačevalci.

I. K.