Vlada z uredbo do več zdravstvenih programov, a tudi v omejitve plačevanja po realizaciji

Vlada je danes sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja in obsegu sredstev za letošnje leto. Uredba po eni strani uvaja več programov pri izvajalcih z novo opremo. Po drugi strani pa krčijo seznam programov, ki jih bodo plačevali po realizaciji, je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Uredba nadomešča t. i. splošni dogovor v zdravstvu, ki med zdravstveno blagajno in izvajalci do konca novembra ni bil sklenjen.

Kot je dejala ministrica, ki opravlja tekoče posle, letošnja uredba v osnovi temelji na lanski, uvajajo pa nekaj širitev programov. Med drugim so dodatne programe zagotovili vsem tistim izvajalcem, ki so lani dobili novo opremo, denimo za magnetno resonanco in računalniško tomografijo (CT). “Bolnišnica, ki je dobila to novo medicinsko opremo v letu 2025, je seveda sedaj s to uredbo dobila tudi program, da lahko to opremo začne uporabljati in storitve izvajati,” je pojasnila Prevolnik Rupel.

Z uredbo uvajajo plačevanje nove specialistično bolnišnične dejavnosti klinična prehrana. Za izvajanje programa so predvideli deset timov v okviru javne zdravstvene mreže.

Na novo uvajajo tudi storitev nadzorovane zdravstvene obravnave v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov. “Ta obravnava je namenjena zavarovanim osebam, ki zaradi duševnih motenj ali upada kognitivnih funkcij potrebujejo strokovni nadzor, njihovo stanje pa ne zahteva hospitalizacije,” je povedala ministrica. Uredba uvaja tudi spremembe plačevanja mobilnih paliativnih timov za oskrbo odraslih in otrok.

Dodatno uvajajo financiranje kompozitnih zalivk torej belih plomb za zobe za starejše od 26 let, pri čemer bodo dodatne stroške priznali od julija.

Približno 1,2 milijona evrov bodo namenili za novo cepljenje proti respiratornim sinicijskim virusom za dojenčke, prenovili pa so tudi presejalni program za raka materničnega vratu Zora, saj obstajajo novi testi za testiranje rakavih in predrakavih sprememb na materničnem vratu.

Spremembe bodo tudi pri plačevanju prvih pregledov v specialistični dejavnosti. “Posebne spodbude za izvajanje prvih pregledov, ki smo jih imeli v uredbi doslej, so delovale. Kljub temu, da se je število pacientov v sistemu povečalo za 15 odstotkov, se je število nedopustno čakajočih na prve preglede zmanjšalo za 7,6 odstotka. Želimo pa ta model optimizirati,” je dejala Prevolnik Rupel. Tako bodo po novem sredstva od izvajalcev, ki ne bodo dosegli minimalnega števila prvih pregledov, preusmerili k izvajalcem, ki ta plan presegajo. Dodatek na ceno prvega pregleda pa ne more biti višji od 20 odstotkov osnovne cene pregleda izvajalca.

Prav tako se precej programov leta 2026 ne bodo več plačevalo po realizaciji. Po besedah ministrice namreč tak način plačevanja lahko na nek način zmanjšuje čakalne dobe, a obenem vodi tudi do večjega števila nepotrebnih pregledov. “Sedaj, ko že kar nekaj časa plačujemo po realizaciji, smo lahko ugotovili, kakšne so kapacitete našega zdravstvenega sistema in smo v letošnjem letu plan zamejili na raven lanskoletne realizacije. Glede na to, da se številke o prevalenci ne spreminjajo iz leta v leto, verjamemo, da je to popolnoma ustrezno,” je ocenila ministrica.

Vrednost uredbe je 4,2 milijarde evrov. Z zamejitvami programov so zmanjšali vrednost storitev za 63 milijonov, še za 35,4 milijona evrov manj odhodkov bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije imel na račun enoodstotnega znižanja cen zdravstvenih storitev. Skupaj gre torej za 98,4 milijona evrov prihrankov, so pa na drugi strani vse širitve vredne dodatnih 20,4 milijona evrov.