Vlada tolerira kriminal, da ohrani volilno bazo

Očitno je del vladne politike zaščititi kriminal in kriminalce ter si na ta račun kupiti podporo migrantov in marginaliziranih skupin – na račun varnosti in ogrožanja državljanov. Kako drugače bi si sicer lahko pojasnili, da je Slovenija edina država v regiji, ki se ni pridružila 19 evropskim državam in Norveški pri zahtevi po izgonu nezakonitih in kriminalnih afganistanskih migrantov?

V luči nedavne tragedije v Novem mestu vladi nekateri iz istega razloga očitajo tudi ignoranco kriminala v romskih naseljih na Dolenjskem, čeprav so za to vedeli že vsaj od začetka mandata.

Pismo, poslano 18. oktobra 2025 evropskemu komisarju za notranje zadeve in migracije Magnusu Brunnerju, je pozvalo k diplomatskim pogovorom s talibanskim režimom v Kabulu za vrnitev tistih, ki so v EU vstopili nezakonito, storili kazniva dejanja ali zlorabili azilni sistem. Podpisnice – vključno z Avstrijo, Hrvaško, Italijo, Poljsko in Madžarsko – jasno poudarjajo, da ti migranti ogrožajo javno varnost in obremenjujejo azilne postopke. Slovenija pa je ostala zunaj, kar ni naključje, temveč odraz sistemske tolerance do kriminala, ki se kaže tako v migracijski politiki kot v obravnavi romskih naselij. Ministrstvo za notranje zadeve smo prosili za pojasnilo za njihovo odločitev, a odgovora do objave članka še nismo prejeli.

Slovenija ima po podatkih Eurostata iz leta 2024 najvišji delež afganistanskih prosilcev za azil na 1000 prebivalcev v EU – med 5 in 7 na 1000. V letu 2024 je prejela okoli 1200 prošenj, od katerih je odobrila več kot 70 odstotkov, kar je daleč nad evropskim povprečjem. Policija je v Kopru razkrila afganistansko tihotapsko mrežo, ki je v državo pripeljala na stotine nezakonitih migrantov, mnogi pa so nato izginili proti bogatejšim državam po prvotni vlogi za azil. Ta vzorec vlada ne le tolerira, temveč ga podpira z molkom in pomanjkanjem deportacij.

Leta 2023 so bili afganistanski državljani z okoli 113.000 primeri na drugem mestu med tujci, ki so bili v EU zaznani kot nezakonito prisotni – takoj za Sirijci.

Po danskih statistikah kriminalnega indeksa so Afganistanci v neslavnem vrhu (Foto: Denmarks Statistik)

Velik delež migrantov iz Afganistana je močno naklonjen šeriatskemu pravu, ki ženske obravnava kot manjvredne, predpisuje brutalne kazni in je v temelju nezdružljiv s slovenskimi ter evropskimi vrednotami in kulturo. To potrjujejo tudi statistike kriminalitete: afganistanski državljani so močno nadpovprečno zastopani pri kaznivih dejanjih, zlasti spolnih napadih. Po nemškem policijskem poročilu so Afganistanci osumljeni teh dejanj skoraj enajstkrat pogosteje kot Nemci.

Podobna logika velja za Dolenjsko, kjer vlada že desetletja ve za varnostne težave v romskih naseljih, kot sta Kerinov Grm in Šmihel, a ni ukrepala sistemsko. Namesto legalizacije naselij, investicij v infrastrukturo in boja proti divji gradnji ter kriminalu (vlomi, požigi, nasilje) je to del širše politike, ki raje ščiti potencialne volilne podpore med marginaliziranimi skupinami, kot pa zagotavlja varnost davkoplačevalcev.

“In mi danes, ko govorimo o romskih naseljih, govorimo o kriminalu. Mene zanima, kdaj je bil nazadnje Luka Mesec v dolenjskih ali belokranjskih romskih naseljih, kdaj je bila direktorica urada tam […] Stanko Baluh, ko je bil še direktor urada, je hodil, je želel pomagati zdravemu jedru romske skupnosti, danes pa – si upam trditi – Luka Mesec, nevladniki, tudi Petrovec, ki ga poslušamo, zlorabljajo in izkoriščajo dejansko stisko romske skupnosti, tistega zdravega dela, ki si želi živeti po standardih, pa so ustrahovani. Zato vedno, ko boste slišali razne Mesece, nevladnike, Golobe, kogarkoli, da vam govorijo o romski skupnosti, da smo rasisti, pa ne vem kaj še vse, se spomnite – da čuvajo ta kriminal znotraj tega,” je dejal politični analitik Miran Videtič v oddaji Ura resnice.

Ambrus pri Zagradcu. Vrnitev preostalih clanov druzine Strojan v Ambrus. Miha in Mirko Strojan. Foto: Daniel Novakovic/STA

Medtem ko Hrvaška in Avstrija izvajata množične vračanja migrantov, Slovenija ne izvaja niti sistematičnih deportacij kriminalcev. To ni humanitarnost, temveč računica: vlada si kupuje podporo z visoko stopnjo odobritev azila in toleranco do neurejenih naselij, kar ogroža vsakdanje življenje Slovencev. Domnevno na enak način računa na podporo “kriminalnega dela” romske skupnosti, kar sproža utemeljene skrbi, da se tragedija iz Novega mesta ponovi.

A.H.