Vlada sprejela strategijo razvoja obrambne industrije (dopolnjeno)

Vlada je danes sprejela strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze Republike Slovenije. Predvideva ustanovitev družbe (holdinga) z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečevanja odpornosti. Levica je bila proti, v SD pa so glasovali za.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade opomnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Marko Lovše, gre za prvo tovrstno strategijo. Izhaja iz resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki je določila, da bo Slovenija nekatere zmogljivosti SV dosegala tudi na podlagi razvoja in proizvodnje v okviru slovenske obrambne industrije.

Poleg tega predvideva krepitev obrambne, razvojne, raziskovalne, industrijske in tehnološke baze, da bi povečali obrambno tehnološko samozadostnost. Resolucija je še določila, da bodo na nacionalni ravni opredeljene in določene obrambne in druge potrebe po samozadostnosti, ki se bodo uresničevale s pomočjo slovenskega državnega holdinga (SDH) ter različnih finančnih mehanizmov, je spomnil Lovše.

Tako je namen danes sprejete strategije spodbujanje in krepitev slovenske obrambne industrije ter njeno vključevanje v širše okolje EU in prispevanje h krepitvi evropske obrambne tehnološke in industrijske baze. “Gre preprosto za to, da bomo lahko na ta način vključili naša podjetja in bo, če povem poenostavljeno, denar ostal doma,” je dejal Lovše.

Po njegovih besedah je že pripravljen dokument, na kakšen način bi se vključevala slovenska podjetja in katera bi bila. Tega bo pregledal še novoustanovljeni strateški svet za obrambno, tehnološko in industrijsko bazo ter odpornost, ki bo medresorska skupina. Šele na tej podlagi se bo vključil SDH, “ki je edini pristojen, da lahko na področju gospodarstva tudi kaj sodeluje in pove,” je dejal na vprašanje o vlogi SDH.

Kot je dodatno povedal minister za delo Luka Mesec, se bo v slovenskem državnem holdingu oblikovala holdinška družba po zgledu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Namen te holdinške družbe bo pomagati slovenskim podjetjem, da pridejo do sredstev, ki se zdaj v Evropi silno povečujejo zaradi investicij v vojaško tehnologijo in orožje.

Strategiji je sicer na vladi nasprotovala Levica. “Z narodnogospodarskega vidika je seveda zapisano v strategiji smiselno, ampak kot veste, naša stranka nasprotuje orožju in oboroževanju kot takemu,” je ob tem spomnil Mesec. “Levica podpira to, da razvojni denar pride v Slovenijo in da se ga tukaj uporablja. Drugo vprašanje pa je, za kaj bo ta denar uporabljen. Če mene vprašate, ali naj se s tem denarjem razvija tehnologija, ki bo uporabna za dvojno rabo, potem je moj odgovor ja. Če se s tem denarjem razvija tehnologija, ki bo proizvajala orožje, potem je pa odgovor ne,” je dodal. Če se bo izkazalo, da bo glavnina denarja namenjena za dvojno rabo, potem bi zadržek umaknili, je napovedal.

A za zdaj kaže, da temu ne bo tako. Na vladi so se danes namreč seznanili tudi z informacijo o implementaciji omenjene resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja vojske do leta 2040, ki predvideva, da bodo obrambni izdatki že letos dosegli dva odstotka BDP in nato postopoma ta dvigovali na tri odstotke.

Ministri SD so po informacijah STA na vladi glasovali za strategijo. Predsednik SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han je bil sicer danes odsoten.

V gradivu, ki so ga danes obravnavali na vladi, so po besedah Lovšeta sredstva razdeljena na dva stebra. Prvo so sredstva za jedrne vojaške zadeve, drugo pa sredstva za investicije, povezane z obrambo, varnostjo ter odpornostjo.

S sredstvi v prvem stebru bo država zagotavljala financiranje obrambnega sistema. “Pri tem gre za upravni del ministrstva, Slovensko vojsko, inšpektorat za obrambo, tudi urad vlade za varovanje tajnih podatkov. Z nakupom opreme za izgradnjo ključnih zmogljivosti Slovenske vojske bo zasledovala nacionalne prioritete na obrambnem področju in izpolnjevala cilje zmogljivosti zavezništva,” je pojasnil Lovše.

V drugem stebru pa gre za sredstva za investicije v projekte t. i. dvojne rabe, med drugim na področju civilne obrambe, vključena je tudi kritična infrastruktura. “Naj omenim recimo Luko Koper, ki ima zelo pomembno geostrateško lego. V okviru tega se bo povečevala zmožnost pretovora vojaških in civilnih sredstev,” je enega od primer ponazoril Lovše.

V drugem stebru je zajeta tudi krepitev zmogljivosti vojaškega in civilnega zdravstva, načrtovana je tudi izgradnja geografsko razpršenih rezervnih bolnišničnih oddelkov in heliportov.

Kaj točno bo v posameznem stebru, je sicer še stvar pogajanj z Natom, je dejal Lovše. Trije odstotki BDP pa naj bi bili po njegovih besedah skladno z zavezo, sprejeto na vrhu Nata v Haagu, namenjeni zgolj za prvi steber. Več podrobnosti bodo po napovedih Lovšeta sicer pojasnili predvidoma v naslednjem tednu.