Vlada potrdila idejne projekte za vojaške dele več bolnišnic

Vlada je potrdila idejne projekte za dvig odpornosti bolnišnične infrastrukture in zmogljivosti v obliki vojaških delov bolnic za primer kriznih razmer. Za to so primerni UKC Maribor, bolnišnice Celje, Brežice in Nova Gorica, URI Soča, ortopedska bolnišnica Valdoltra in psihiatrična bolnišnica Vojnik. Gre za skoraj 220 milijonov evrov investicij.

Investicije so predvidene glede na potrebe in že obstoječe možnosti za različna področja, ki se pomembno povečajo v kriznih dogodkih, velikih dogodkih in vojni. Tako naj bi v Brežicah dodali prizidek s kirurgijo, v Vojniku bi zagotovili več kot 60 posteljnih kapacitet, Maribor bi okrepili z epidemiološkim oddelkom, bolnišnico v Novi Gorici pa z oddelkom za področje opeklin.

Ugotovili so tudi, da je dostopnost za reševalne helikopterje v nekaterih ustanovah pomanjkljiva, zato je predvidena tudi izgradnja treh heliportov v kompleksu zdravstvenih ustanov, in sicer v Mariboru, Brežicah in Novi Gorici.

Vse lokacije, ki jih bo ministrstvo za obrambo adaptiralo oziroma na novo zgradilo, so na pomembnih lokacijah ob logističnih poteh, ki omogočajo vojaško mobilnost znotraj ali v bližini predvidenih oskrbovalnih območij. Geografska razpršenost lokacij pa zagotavlja tudi večjo zanesljivost v primeru regionalne prizadetosti, je zapisalo ministrstvo za obrambo v sporočilu po seji vlade.

Tam je sicer pojasnilo, da mora Slovenija zagotavljati dodatne bolnišnične zmogljivosti v miru, kriznih razmerah, izrednem stanju ali vojni ter tudi za krepitev odpornosti države. Trenutne bolnišnične zmogljivosti namreč niso povsem prilagojene delovanju v kriznih razmerah.

Za delovanje, razvoj stroke in izpolnjevanje obveznosti do EU in Nata je nujen razvoj vzporednega vojaškega zdravstva v manjšem obsegu. To se je že izkazalo za zelo koristno ob zadnjih največjih kriznih dogodkih v Sloveniji, so zapisali.

Oba zdravstvena sistema – vojaškega in javnega – bo treba učinkovito povezati in delno integrirati, s čimer bo celoten zdravstveni sistem bolje pripravljen, menijo. Hkrati bodo tovrstne investicije omogočile razvoj zdravstva Slovenske vojske (SV) do terciarne ravni in povečale možnosti za celovito skrb za pripadnike ministrstva za obrambo, so dodali.

Pri vzpostavljanju investicij bo nujna tudi vzpostavitev učinkovitih zdravstveno-informacijskih poti med civilnim in vojaškim delom ter telekomunikacijskih zvez med vsemi v kritični, obrambni in varnostni infrastrukturi.

Posebno pozornost pri izboru investicij so posvetili temu, da imajo bolnišnice za programe v mirnem obdobju na voljo usposobljen kader in da gre za zmogljivosti, ki omogočajo prilagajanje različnim vrstam izrednih stanj.

Kadrovska popolnitev predvidenih struktur in zdravstvenih ustanov bo premišljena in postopna, so zagotovili, temu pa bo sledila tudi postopna vzpostavitev posameznih zdravstvenih dejavnosti SV. Zaradi zagotavljanja velikih kadrovskih potreb bo nujna celovita ureditev pogojev dela za pripadnike vojaškega zdravstva.

Višina ocenjenih stroškov vseh investicij v letih 2025-2029 znaša 219.850.000 evrov. Sredstva za investicije za leto 2025 bodo zagotovili s prerazporeditvijo znotraj finančnih načrtov ministrstva za zdravje in ministrstva za obrambo, za leto 2026 pa ob pripravi sprememb proračuna v okviru finančnih načrtov obeh ministrstev.