Vlada porazno črpa kohezijska sredstva

2 days ago 32

ARTICLE AD

Časi, ko je bila Slovenija ena izmed prvakinj črpanja kohezijskih sredstev EU, so le še daljni spomin. Takrat, v času tretje Janševe vlade, sredi pandemije, smo kot samoumevno jemali dejstvo, da se sredstva črpajo redno in učinkovito. Saj gre vendar za »brezplačen« denar EU (nekdo ga seveda plača, a za slovensko pojmovanje etatizma lahko rečemo, da je vsaj za nas brezplačen). A tudi prejemanje brezplačnega denarja Golobovi vladi ne gre od rok. Po črpanju sredstev EU smo na repu lestvice držav.

Kot je izpostavila nekdanja državna sekretarka za kohezijo v Janševi vladi, ki je sektor vodila v času rekordnega črpanja sredstev, Monika Kirbiš Rojs, je Slovenija do konca leta 2025 počrpala (to je izplačila iz proračuna EU v proračun RS) le 12 odstotkov evropskih kohezijskih sredstev, od tega polovico v obliki predplačil.

Preberite še: Čigavih je na stotine projektov, s katerimi se hvali Jevšek?

To Slovenijo uvršča na 24. mesto. Od sosednjih držav je slabša le še Avstrija, ki pa je v vsakem primeru neto plačnica. Najuspešnejša Finska je v istem obdobju počrpala že 27 odstotkov sredstev.

To pomeni, da Slovenija trenutno na mizi pušča kar 88 odstotkov razpoložljivih kohezijskih sredstev, saj vladi nikakor ne uspe zaključiti projektov, ki jih je uspešno zastavila Janševa vlada v prejšnjem mandatu.

Vlada težav sploh ne zazna

Največja težava je, da vlada težav sploh ne vidi. V svojih sporočilih za javnost še vedno trdi, da črpanje poteka v skladu z načrti. Ko predsednik vlade Robert Golob prejme vprašanje v zvezi s črpanjem kohezijskih sredstev, navadno najprej poudari, da so dosegli zastavljene cilje, hkrati pa obljubi, da bo kasneje bolje.

Tako je lani aprila ob vprašanju poslanca Franca Breznika trdil, da se bo v drugi polovici leta stanje bistveno izboljšalo. “Vse to se izvaja v resnici bistveno bolj učinkovito, kot se želi prikazati,” je poslancu pojasnjeval premier. “Preteklo programsko obdobje, ki se je zaključevalo v tem mandatu, je bilo počrpano več kot stoodstotno – sliši se čudno, ampak bilo je počrpano v celoti,” je navedel in dodal, da je ključno, koliko sredstev izkoristijo do konca. Vztrajal je, da je skrb zaradi črpanja sredstev odveč, saj naj bi bili podatki za Slovenijo kmalu drugačni.

Danes je konec leta tu, podatki ob njegovem izteku pa kažejo, da smo potonili še globlje, kot je bilo videti aprila.

Da bi težave sploh lahko začeli reševati, bi si jih morali najprej priznati. Tega pa naša vlada očitno ni sposobna. Še več – minister za kohezijo Aleksander Jevšek (zaradi spora s predsednikom vlade ga dolgo časa sploh ni bilo na sejah vlade) se je celo pohvalil z uspešnim črpanjem evropskih kohezijskih sredstev iz programskega obdobja 2014–2022 ter omenjal izpeljavo “na stotine projektov”, pri tem pa zamolčal, da gre za delo prejšnje vlade, ki je po besedah nekdanjega ministra za kohezijo Zvoneta Černača opravila večino potrebnega dela.

Slovenska folklora

Kot je znano, je bila Janševa vlada izjemno uspešna pri črpanju kohezijskih sredstev. V času njenega mandata je bila Slovenija pri tem blizu vrha najuspešnejših držav. Postala je že slovenska folklora, da se črpanje kohezijskih sredstev močno poslabša, ko oblast prevzame leva vlada. Tudi tokrat ni bilo drugače, so pa se razmere v času Golobove vlade tako drastično poslabšale, da so o tem poročali celo večinski levi mediji.

V času vlade pod vodstvom Roberta Goloba se je črpanje evropskih sredstev skorajda ustavilo. Slovenija je že v enem mesecu po nastopu njegove vlade, julija 2022, padla s 4. na 11. mesto med državami članicami EU. Iz uspešne države smo začeli zdrsavati proti dnu – in ta trend se nadaljuje.

Slovenija je po črpanju evropskih sredstev trenutno na predzadnjem mestu. Od sredstev, ki so na voljo iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), smo do decembra 2024 izkoristili le 536 milijonov evrov. Spomnimo: Janševa vlada je Sloveniji priborila pravico do 1,61 milijarde evrov teh sredstev. Vlada Roberta Goloba je tako počrpala le približno tretjino, predvsem zato, ker uradniki ne znajo pripraviti kompetentnih projektov, ki bi prestali presojo strogih evropskih revizorjev.

Skupna vrednost razpoložljivih sredstev za Slovenijo v okviru NOO znaša približno 2,68 milijarde evrov, od tega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil. Slovenija je iz tega naslova počrpala komaj nekaj več kot tretjino sredstev, medtem ko je na primer Hrvaška izkoristila več kot 70 odstotkov razpoložljivih sredstev.

Med Janševo vlado med najboljšimi

Neizpodbitno je, da je bila nekdanja vlada Janeza Janše izjemno učinkovita na področju kohezijske politike. V zgolj dveh letih ji je uspelo obrniti trende katastrofalnega črpanja sredstev iz skladov Evropske unije, s katerimi so se neučinkovito spopadale leve vlade Marjana Šarca in Mira Cerarja. Z Golobovo vlado pa smo se znova znašli na samem repu.

Leto 2020, ko je oblast prevzela tretja Janševa vlada, je bilo prvo leto v programskem obdobju 2014–2020, v katerem se je Slovenija uspela prebiti v povprečje EU-27 in nato pri absorpciji sredstev postala nadpovprečna. Počrpanih je bilo kar 90 odstotkov sredstev, kar v absolutnih številkah pomeni 101,4 milijona evrov od 112,5 milijona evrov načrtovanih. Samo na področju evropske kohezijske politike je ta delež znašal 93 odstotkov. V letu 2021 se je trend še dodatno okrepil in dosegel kar dvakrat višjo realizacijo, v višini 217,4 milijona evrov.

V času Golobove vlade se torej zgodovina katastrofalnega črpanja znova ponavlja. Pri slovenskih levih vladah očitno ne gre zgolj za nagnjenost k nepotizmu in korupciji, temveč tudi za temeljno operativno nesposobnost njihovih nosilcev. Prav pri kohezijski politiki se namreč najbolj jasno pokaže, kdo je sposoben pripraviti izredno zahtevno dokumentacijo, potrebno za pridobitev evropskih sredstev. Golobova vlada teh operativcev preprosto nima.

I. K.

The post Vlada porazno črpa kohezijska sredstva first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article