Visoka morala ali predstava za javnost

Minil je 27. april 2026. Na nacionalni televiziji nas je polno vsebin spominjalo na leto 1941 in na nekdanji dan OF, ne pa na dan upora proti okupatorju, ki ga imamo danes. Vse se dogaja, kot se je dogajalo pred letom 1990, le praznik se imenuje drugače. Zakaj že? Spomin mi uide v leto 1966, ko sem maturiral. Nekaj tednov pred praznikom OF, 27. aprila, smo pisali poskusno maturitetno nalogo iz slovenščine. Naslov naloge je bil »Ob 25-letnici OF«. Za razmislek in pisanje smo imeli na razpolago štiri šolske ure. Sošolec je po 15 minutah prosil profesorja, če gre lahko iz razreda, in ko se ni vrnil po 10 minutah, je profesor poslal za njim drugega sošolca, ki se je hitro vrnil in povedal, da je prvi sošolec v telovadnici in pravi, da je nalogo zaključil. Vsi smo bili začudeni, a smo nadaljevali z »ustvarjanjem zgodovine«.

Ko smo dobili ocenjene naloge – profesor je bil dr. Janko Kos, pred tem sodelavec Besede, Revije 57, Perspektiv, revij, ki so bile vse ukinjene,  tedaj še ne akademik –, smo pod nalogo sošolca videli enico, brez komentarja. Z zanimanjem smo prebrali, kaj je sošolec ustvaril v 10 minutah. Vsebina je bila kratka, citiram: »Danes, po 25 letih, ko smo zgradili socializem do zavidljivih višin, se s ponosom spominjamo pogumnih dejanj naših očkov in mamic.« Konec!

Danes, po 35 letih demokracije, bolje rečeno poskusih demokracije, ponovno na RTV SLO »gradimo, ustvarjamo socializem in zgodovino« s spomini na revolucionarne čase. In kdo so v ospredju te gradnje? Ne vidim nobenega ključavničarja, kovinostrugarja ali gimnazijca brez mature (tovariši Marinko, Leskošek, Popit, sicer poklicni revolucionarji, šolani v Sovjetski zvezi). Danes vidim na vodilnih političnih položajih naslednike revolucionarjev, pristaše revolucije po sovjetskem zgledu, torej likvidacij vseh političnih nasprotnikov. Da je to potrebno, so me leta 1974 kot zdravnika učili v Beogradu z razlago, da je socialist Allende v Čilu padel, ker ni pobil vseh političnih nasprotnikov. Revolucionarjem je treba priznati, da so se dobro izšolali v Sovjetski zvezi, izrabili so partizanstvo – NOB za revolucijo in obračun (skrajen z likvidacijami in izobčenjem vernih). Posledica tega je bilo 45-letno enoumje! K enoumju se ponovno vračamo z agresivnostjo levice, za katero smo nekateri fašisti, in upanjem desnice, da se bodo sovražnosti vendarle končale. Upanje je zaman!

Morda je na mestu vprašanje, ali je kakšna je razlika med nekdanjimi revolucionarji, komunisti, in njihovimi sedanjimi nasledniki. Velika! Bivši, najuglednejši, so bili iz delavskih vrst, po izobrazbi rudarji, kovinostrugarji, gimnazijci brez mature, sicer poklicni revolucionarji.  Njihovi sedanji nasledniki so to prerasli. So izobraženi in so se – ob naivnosti predstavnikov Demosa in tistih, ki jim ni bila prva opcija samostojna Slovenija, ter nekaterih »podtaknjencev« – takoj dobro znašli v privatizaciji! So premožni, mnogi med njimi z vprašljivo pridobljenim premoženjem, vendar ob tem trdno na strani delavcev in v sozvočju z sindikati, ki se vzdignejo takoj, ko je na vidiku desna sredina! Slednja je, se ve, fašistična – kajne, dr. Golob! In zato, ko vam uhaja drugi mandat, govorite o političnih prevarah političnih konkurentov in nič o vsebini prisluhov, ki so bili narejeni pri vaših vidnih somišljenikih in so jasno pokazali vaš način koruptivnega delovanja v samem političnem vrhu levice!

Ob tem si upa podpredsednik vlade Matej Arčon, po izobrazbi elektrotehnik, v nastopu pri Tanji Gobec ves čas moralizirati. Ob dogovarjanjih na desni sredini je govoril o predstavi za javnost, krizi vrednot – skratka, veliko je govoril o morali. Morda mu ni jasno, da je treba vlado sestavljati daleč od oči naših novinarjev, zanje je bolje, da so čim manj informirani! A gre le za sestavljanje vlade. Oni, Arčon in njegovi, pa še vedno delajo »predstavo« za ljudi na račun sprejetih zakonov, ki se nekateri že kažejo kot »predstava« za javnost (zakon o dolgotrajni oskrbi) in socialistična utopija – novela zakona o zdravstveni dejavnosti in zakon o kakovosti v zdravstveni dejavnosti, ki sta oba v nasprotju z zakonodajo v državah z delujočim zdravstvom!

Prim. Janez Remškar