ARTICLE AD
Samostojno podjetništvo je danes ena od najbolj tipičnih oblik prekarnega dela pri nas. Mnogokrat gre prej kot za podjetniško vnemo za posledico politike fleksibilnosti. Odločitev za pot samostojnega podjetnika je nemalokrat edina možna izbira ali celo prisila. V nasprotju z redno zaposlenimi samostojni podjetniki za svoj s. p. odgovarjajo tudi materialno, torej s svojim premoženjem. Vedno morajo plačati prispevke državi, četudi jih drugi niso plačali njim. Letošnje leto je za samostojne podjetnike prineslo veliko manj prijetnih sprememb, ki bodo še posebej otežile življenje tistim med njimi, ki imajo relativno nizke prihodke.
Med najbolj ključnimi podatki za razumevanje situacije so minimalni mesečni prispevki za samostojne podjetnike v letu 2025. Ti bodo do junija 2025 znašali približno 579,44 evra na mesec. To je približno 30 evrov več kot lani. Z uvedbo 2-odstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo bodo minimalni mesečni prispevki po juliju 2025 znašali približno 607,8 evra, kar pomeni dodatnih 28,36 evra. Gre torej za povečanje za skoraj 60 evrov, kar na letni ravni pomeni več kot 700 evrov.
Prispevki za polni s. p. se določajo na osnovi 60 odstotkov povprečne bruto plače. Ta raste, zato se temu prilagajajo tudi prispevki, ki pa zadenejo tiste, ki niso v redni službi in so redko deležni sočasnega zvišanja svojih dohodkov. V letu 2024 je bila povprečna bruto plača v prvih desetih mesecih 2.361,78 evra, kar predstavlja 6,5-odstotno rast v primerjavi z letom prej.
Poleg omenjenih sprememb je s 1. marcem 2025 prišlo tudi do povišanja obveznega zdravstvenega prispevka. Prej je znašal 35 evrov, po novem pa se je zvišal na predvidenih 37,17 evra mesečno. Vse zgoraj našteto pomeni, da bo samostojni podjetnik z minimalnimi prispevki od poletja naprej plačeval skupno okoli 614 evrov prispevkov mesečno. To je skoraj 50 odstotkov več kot leta 2021. Če poleg prispevkov od dohodka odštejemo še malico, dopust, prevoz, izpad dohodka zaradi bolezni … pridemo do tega, da je za normalno življenje potrebno zaslužiti krepko čez dva tisočaka na mesec. Nezanemarljivi pa niso niti stroški knjigovodenja oziroma računovodenja. Prihodke nižajo tudi morebitni potni stroški in stroški, ki jih ima podjetnik z nabavo tistega, kar za poslovanje potrebuje.
Do spremembe je prišlo tudi, ko gre za bolniško. Še lani je bila v okviru interventne zakonodaje določena upravičenost nadomestila za primere bolniške odsotnosti samostojnih podjetnikov po dvajsetih dneh. Letos je bolniška odsotnost za samostojne podjetnike do 30 delovnih dni strošek samozaposlenega. Šele od 31. delovnega dne dalje »bolniška« preide v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tudi ta ukrep zvišuje stroške poslovanja samostojnih podjetnikov in v njihov svet vnaša večje tveganje.
Tudi redno zaposleni lahko uživajo koristi samostojnega podjetništva. Popoldanski s. p. je privlačna oblika dodatne zaposlitve, saj je bodoči podjetnik zavarovan v redni službi in ne iz popoldanske dejavnosti. Vendar kljub temu plačuje prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. To pa nikakor ne pomeni, da bo njegova pokojnina kasneje višja, ali pa v primeru invalidnosti, višja invalidnina. Zdi se absurdno, da mora redno zaposleni plačevati za nekaj, od česar nimaš nobene koristi, saj delodajalec za zaposlenega že plača prispevke za ZPIZ in ZZZS. Presenetljivo popoldanski podjetnik na ta način plačuje za dve obliki »nezgodnega« zavarovanja. Ti prispevki namreč predstavljajo obvezno zavarovanje za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju dejavnosti. Ta prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od aprila 2024 znaša 46,28 evra. Poleg tega mora biti popoldanski s. p. zavarovan še za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Gre za pavšalni prispevek, ki ga popoldanski podjetniki plačujejo Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Znesek tega pavšalnega prispevka je v letu 2024 znašal 46,87 evrov. Prispevka se nanašata na določena tveganja, povezana z aktivnostmi, delom ali dejavnostjo, na podlagi katere podjetniki niso obvezno zavarovani. Na ta način se posameznik zavaruje izključno za zavarovalne primere, ki izvirajo iz popoldanske aktivnosti, torej teh vplačil ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
V več evropskih strategijah in akcijskih načrtih za spodbujanje gospodarske rasti je mogoče prebrati oceno, da je samozaposlovanje pomemben spodbujevalec podjetništva. Država je s spodbujanjem samozaposlitev v veliki meri razbremenila socialno blagajno in na papirju izboljševala mednarodne primerjalne statistike brezposelnosti. Najbolj privlačno pri samostojnem podjetništvu je nižja obdavčitev od redne plače, a hitro višanje prispevkov lahko povzroči, da bodo mnogi zaprli s. p. in se odpravili na Zavod za zaposlovanje.
Simon Smole