Višje plače v javnem sektorju višajo tudi stroške občinam

Pred prvim izplačilom plač po vstopu v prenovljen plačni sistem v javnem sektorju v občinah opozarjajo, da povprečnina ne odraža v celoti povečanih stroškov. V Združenju občin Slovenije (ZOS) pozivajo k dvigu povprečnine, v Skupnosti občin Slovenije (SOS) menijo, da bo treba sistemsko zagotovitvi dodatna sredstva.

Po navedbah ZOS bo dvig plač precej vplival tudi na poslovanje občin, in sicer neposredno prek javnih uslužbencev v občinskih upravah, posredno pa s transferji v javne zavode, kot so vrtci, šole, muzeji, knjižnice ter zavodi na področju športa in kulture. Zelo veliki bodo stroški v vrtcih. Dokončnih številk, kakšen bo ta vpliv, še nimajo, se pa izkazuje, da bo precejšen, so pojasnili za STA.

V odgovoru na vprašanje, ali bi povišani stroški za plače lahko botrovali dvigu cen določenih storitev v občinah, so zapisali, da ti lahko vplivajo na cene storitev, ki jih zagotavljajo občine. Pri tem so glede vrtcev pojasnili, da cene programov potrjujejo občinski sveti na podlagi realnih stroškov in ker se bodo ti dvignili, se bodo morale dvigniti tudi cene. Dvig plač v vrtcih pa bodo najverjetneje občutili tudi starši vrtčevskih otrok.

Na današnji seji županov notranjsko-kraškega, obalno-kraškega, goriškega in gorenjskega regijskega sveta ZOS so tako podali pobudo za dvig povprečnine. Kot opozarjajo župani, občine namreč nimajo zagotovljenih sredstev za dodatne stroške, ki jih je prinesla plačna reforma, potrebne bodo prerazporeditve z drugih proračunskih postavk znotraj občinskih proračunov.

Ob tem so v ZOS še spomnili, da niso podpisali dogovora o višini povprečnine za letos. Eden od razlogov pa so bili po njihovih navedbah ravno nepokriti stroški, tudi za povišane plače.

Tudi v SOS po dosedanjih analizah pričakujejo, da bo breme dviga plač za občine znatno, saj se bo povečal obseg sredstev, namenjenih za plače v občinskih upravah, vrtcih, komunali in drugih javnih zavodih.

Glavna težava, ki jo zaznavajo, je, da povprečnina ne odraža v celoti povečanih stroškov. Zato so opozorili pristojne resorje, da bo treba sistemsko zagotoviti dodatna sredstva. Predvsem se to po njihovih navedbah kaže na področju financiranja vrtcev, kjer stroški dela predstavljajo večinski delež ekonomske cene, pri čemer pa starši ne krijejo ekonomske cene, temveč njim določen odstotek, preostanek do polne cene storitve krije občinski proračun, so pojasnili.

Kot so dodali, strošek financiranja predšolske vzgoje že sedaj predstavlja med 20 in 25 odstotkov občinskih proračunov, predvidevajo pa, da se lahko zaradi povišanja stroškov plač ta odstotek še poveča. Odločitev o morebitnem dvigu cen javnih storitev pa je v pristojnosti vsake občine posebej, saj je odvisna od finančnih zmogljivosti in načinov sofinanciranja.

Ob tem so v SOS še izpostavili, da so se v povezavi z naraščajočimi stroški financiranja pojavila tudi nekatera druga vprašanja in da občine opozarjajo tudi na potrebo po pravičnejšem financiranju, “ki bi bolj dinamično sledil spremembam v stroških delovanja občinskih uprav in javnih zavodov”.

Pri tem so ocenili, da so lani z ministrstvoma za finance in javno upravo naredili korak naprej, ko so v dogovor o višini povprečnine uspeli vnesti faktor medletne rasti stroškov in zagotovili dodatna finančna sredstva za tiste občine, ki izkazujejo nesorazmerje med prihodki iz dohodnine ter stroški za izvajanje zakonskih nalog. Kot so zapisali, verjamejo, da lahko z nadaljnjim sodelovanjem oblikujejo še bolj dodelane in trajnostne rešitve.