Maribor ponovil pripravljenost na postavitev objekta za energijsko izrabo odpadkov

3 hours ago 9
ARTICLE AD BOX

Mestna občina Maribor je na današnji predstavitvi poslancem DZ in županom okoliških občin ponovila svojo pripravljenost na postavitev objekta za energijsko izrabo komunalnih odpadkov. Lokacija je izbrana, tudi okoljskih vplivov se ne bojijo. “Odpadki lahko služijo nam, lahko pa na njih služijo drugi,” je poudaril župan Saša Arsenovič.

Današnja predstavitev je bila namenjena poslancem DZ, državnim svetnikom, predstavnikom ministrstev in županom volilnega okraja oziroma občin vzhodne Slovenije. Z njo občina v sodelovanju z Javnim holdingom Maribor nadaljuje odpiranje javne razprave na to temo, ki jo je začela v začetku novembra lani.

Pripravljenost na izvedbo takšnega projekta je Maribor prvič izrazil že leta 2019, po številnih aktivnostih v tej smeri pa zdaj čaka na sprejem dopolnjene državne uredbe o opravljanju obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, čemur naj bi sledil razpis za podelitev koncesije.

Kot drugi predstavniki mariborske občine in javnih podjetij je tudi direktor Snage Vito Martinčič opozoril, da je nujno čim prej najti rešitev za prevzem in obdelavo odpadkov v Sloveniji, saj se države, kamor zdaj vozijo zbrane odpadke, zapirajo, cene prevzema rastejo, posledično se odpadki kopičijo v zbirnih centrih. Medtem se količina zbranih odpadkov povečuje in ne kaže, da bo v prihodnjih letih drugače.

Po besedah direktorja družbe za predelavo odpadkov Surovina Jureta Fišerja ni več centra za ravnanje z odpadki, ki ne bi imel redno požarov zaradi predolgega kopičenja in nedoslednega ločevanja odpadkov. “Kljub temu da smo v preteklih letih vložili več milijonov evrov v požarno varnost, ni mogoče preprečiti samovžigov,” je dejal in spomnil na njihov zadnji takšen primer prejšnji teden.

Spomnil je še na najnovejšo direktivo EU, ki državi omogoča, da brez razlogov zavrne prevzem odpadkov iz druge države. “Madžarska je to že naredila. Skrajni čas je, da nekaj naredimo, če ne bomo imeli zelo velike težave,” je opozoril.

Postavitev objekta za energijsko izrabo odpadkov na Teznu, po trenutnih izračunih ocenjena na okoli 60 milijonov evrov, bi po ocenah mariborske občine in njenih javnih podjetij predstavljala dolgoročno in trajnostno rešitev tako za državo kot lokalno skupnost, predvsem pa bi po besedah župana Arsenoviča dosegli samooskrbo in predvidljive stroške ravnanja z odpadki.

Mesto bi si s tem tudi zagotovilo energijo za ogrevanje prebivalcev. “Kljub inovativnim rešitvam ostaja del masnega toka odpadkov, ki je primeren zgolj za energijsko izrabo, in ti lahko predstavljajo domač, delno obnovljiv energijski vir za ogrevanje mesta in proizvodnjo električne energije,” je povedal direktor Energetike Maribor Jože Hebar.

Po njegovih besedah bi za objekt uporabili najboljšo možno tehnologijo, zato z okoljskega vidika ne vidijo nobenih ovir. Kot je dejal, so tovrstni objekti v številnih zahodnoevropskih državah, zaradi njih pa kakovost zraka ne trpi.

Niko Samec z mariborske fakultete za strojništvo je potrdil, da morajo tovrstni objekti izpolnjevati zelo stroge okoljevarstvene zahteve, zato so vplivi na okolje minimalni. Objekt v Mariboru lahko po njegovih ocenah celo izboljša kakovost zraka, saj lahko povzroči zmanjšanje števila manjših kurišč, ki so glavni vir onesnaženja.

Poslanec Svobode Darko Krajnc je opozoril, da je v Sloveniji problematično spoštovanje pravil oz. podeljenih dovoljenj, zato meni, da je izvajalce treba zavezati, da se držijo podeljenih pravil in zakonodaje. Njegova poslanska kolegica Lena Grgurevič pa je opozorila na nujnost jasne in široke javne razprave na to temo. “Tudi mesta z najčistejšim zrakom imajo sežigalnice. Za smeti moramo poskrbeti sami,” je dodala.

Projektu je naklonjen tudi župan Občine Hoče – Slivnica Marko Soršak, a meni, da bi morali razmišljati tudi o rešitvah za sežig odpadnega blata. “Tisti, ki zagovarjajo okolje, bi morali najbolj podpirati ta projekt, saj bi tako sami poskrbeli za svoje odpadke. Prevzemniki vzamejo le visoko ali srednjeenergijske odpadke, ostali pa končajo v tretjih državah ali oceanih,” je dejal.

Read Entire Article