Viri z ministrstev: za plačno reformo v javnem sektorju zmanjkuje denarja

Potem ko so Golobovi vztrajali, da primanjkljaj ostaja v mejah, da so javne finance pod nadzorom in pripravljene na prihodnje izzive, je zdaj več virov z različnih ministrstev za medij Info360 razkrilo, da zmanjkuje denarja za višanje plač v skladu s plačno reformo javnega sektorja.

Glede plačne reforme, ki so jo označevali kot zgodovinski dosežek svoje vlade, so ob njeni vpeljavi dajali vedeti, da so stroški ustrezno načrtovani. Konkretno so lani v drugi polovici leta na finančnem ministrstvu navajali, da ne “pričakujejo bistvenih težav pri zagotavljanju sredstev za izplačilo druge tranše plačne reforme”. Priznali so zavedanje, da bo za reformo potreben precejšen vložek dodatnih sredstev, in dodajali, da so se v izogib negativnim vplivom na finančno vzdržnost odločili za postopno implementacijo sistema.

Kot so povedali viri za prej omenjeni medij, denarja za izvajanje reforme v javnem sektorju ni dovolj, ker “se ni dalo natančno predvideti, koliko bo pospešenih napredovanj, “super nadur”, ki stanejo več kot navadne nadure”. Nekaj izračunov naj bi bilo po njihovem narejenih na predpostavkah, ki so bile podcenjene.

Medtem ko vztrajajo, da je učinek, odkar je pred enim letom stopila v veljavo tako imenovana plačna reforma, resnično visok, dodajajo tudi, da čakajo na podatke Ministrstva za javno upravo, da se vidi, kje točno se denar najbolj radodarno troši.

Konkretne informacije dajejo misliti, še posebej ker je ne dolgo nazaj celo dopis finančnega ministra Klemna Boštjančiča potrdil preveliko razsipništvo Golobove vlade. Dokument, datiran 13. aprila letos, namreč pravi, da morajo predlagatelji finančnih načrtov, vključno z ZZZS in drugimi proračunskimi porabniki, do 20. aprila pripraviti konkretne ukrepe za znižanje odhodkov in izboljšanje strukturne bilance javnih financ.

Ministrstvi ne razkrivata, kolikšen je manko

Ko so bili na Ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Franc Props, povprašani, koliko sredstev primanjkuje in zakaj je temu tako, niso posredovali podatka o konkretnem manku, so pa izpostavili: “Poleg same prevedbe iz stare v novo plačno lestvico in povišanja plač zaradi odprave plačnih nesorazmerij nov plačni zakon vključuje določene institute, ki sledijo ciljem plačne reforme, imajo pa t. i. posredne finančne učinke, ki jih ni bilo mogoče objektivno oceniti in tudi ne predvideti.” Ob tem so pospešeno napredovanje za najboljše kadre in večjo povezanost plačila za delo z rezultati oziroma obsegom dela navedli kot primera. Po njihovem so tudi pretekli dogovori za nekatere dele javnega sektorja, ki niso povezani s plačno reformo, odgovorni za zvišanje mase plač. “Ocena je, da bi ob starem plačnem sistemu v nekaj letih imela država težavo zagotavljati osnovne javne storitve za prebivalstvo,” še pravijo.

Finančno ministrstvo medtem s prstom kaže na Ministrstvo za javno upravo. Očitke o namernem neustreznem načrtovanju odhodkov za stroške dela v javnem sektorju najostreje zavračajo in dodajajo, da so ocene načrtovanih izdatkov nastale na osnovi izračunov resornega ministrstva. Iz tega razloga so svetovali, naj se obrne nanje.

Finančni minister Klemen Boštjančič (Vir: Bobo)

Tudi sami niso razkrili, za kolikšen finančni manko gre. Poudarjajo pa, da so bili v lanskem letu, konkretno septembra, proračunski porabniki in občine opozorjeni, “da so dolžni politiko zaposlovanja, sistemiziranja delovnih mest in razporejanja zaposlenih izvajati tako, da s prevzemanjem obveznosti, ki ne pomenijo izvrševanja zakonskih ali s kolektivnimi pogodbami določenih pravic, ne povzročajo primanjkljaja sredstev za stroške dela”. “Preseganja proračunskega primanjkljaja zaradi prenove plačnega sistema, po katerem sprašujete, ni možno opredeliti oziroma ne moremo ocenjevati na tak način,” so dali vedeti in izpostavili prepričanje, da je “načrtovanje proračuna v razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih, še posebej zahtevno, izvajanje proračuna pa vlada vedno prilagaja aktualnim razmeram.”

Pred naslednjo vlado je veliko dela

Golobovi so nam ob pričetku mandata obljubljali ples, a bombončki, kot je božičnica, serija nepremišljenih reform in ukrepi, uperjeni v zaviranje gospodarstva, so nas pripeljali v mrtvi tek. Slovenija namreč pada po konkurenčni lestvici, pada po produktivnosti dela, ima nizko gospodarsko rast, občutno pa je padel tudi izvoz. Kako nepremišljeno se je postopalo, pa sicer sama po sebi govori izjava nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča za javno RTVS: “Če trendi pri izdatkih naslednja štiri leta ostanejo takšni, kot so bili v obdobju 2022–2025, bomo imeli leta 2030 primanjkljaj 10 milijard in javni dolg na ravni 90 odstotkov BDP-ja.” Pred naslednjo vlado je nedvomno ogromno dela.

S. K.