[Video] Predsednik vlade šokiral, da je “smola” imeti žive in nepokretne starše

“Tisti, ki ima to smolo, da je njegov starš še živ in je nepokreten,” je dejal Golob v nedavnem nastopu v Državnem zboru, kjer je govoril o izzivih staranja prebivalstva in potrebah po dolgotrajni oskrbi. Besede, ki bi morale biti opozorilo za sistemsko reformo, so namesto tega zvenele kot obsodba samega obstoja starejših, odvisnih od družine. Je to tisto “sočutje”, ki ga Golobova vlada prodaja pod pretvezo “skrbi za starejše”?

Ta izjava ni le nesrečna napaka ali slabo formulirana misel, predstavlja vrhunec v nizu politik, ki državljane domnevno obravnavajo kot breme. In kaže nespoštljivost do tistih, ki se borijo z negovanjem bližnjih, medtem ko država zapostavlja osnovne potrebe.

“Golob je odličen komunikator, včasih pa mu kaj uide in ga spoznamo, kakšen je v resnici. Če bi rekel, “tisti, ki ima to smolo, da je njegov starš nepokreten”, bi bilo vse v redu. To je res smola. “živ in nepokreten” je pa nesmisel. Vsi nepokretni so živi. Samo prof. dr. Pribac bo z inteligenco levičarja modroval, da so tudi mrtvi lahko nepokretni. “Živ in” je tam samo zato, da sporoči, da naj bila v tem smola. Smola, da je živ. Za tiste, ki tako razmišljajo, so spisali zakon o zastrupljanju trpečih. Ne znajo vplivati na “smola”, ne morejo vplivati na “nepokreten”, znajo in zmorejo pa na “živ”,” je podrobno analiziral problem izrečenih besed nekdanji minister Žiga Turk.

Golob je odličen komunikator, včasih pa mu kaj uide in ga spoznamo, kakšen je v resnici.

Če bi rekel, “tisti, ki ima to smolo, da je njegov starš nepokreten”, bi bilo vse v redu. To je res smola.

“živ in nepokreten” je pa nesmisel. Vsi nepokretni so živi. Samo prof. dr. Pribac… https://t.co/c57nNUtKmH

— Žiga Turk (@ZigaTurk) November 18, 2025

Turk je eden od mnogih, ki so v njegovih besedah zaznali, da se v ozadju te izjav skriva še temnejša zgodba: podpora zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kot “rešitvi” za sistem, ki ga je Golobova vlada sama zapustila v kaosu. Govorijo o “dostojni smrti” kot o humani izbiri, čeprav bi morala biti smrt zadnja izbira, ne prva rešitev za prenatrpane čakalne vrste in prazni proračun. Kritiki menijo, da bi morala vlada najprej poskrbeti za nižje davke, da ljudem čim več ostane v žepih državljanov in pa poskrbeti prvo za dostojne pokojnine, ki bi starejšim omogočile pravo oskrbo.

“Ni problem, da predsednik vlade tole misli: “In tisti, ki ima to smolo, da je njegov starš še živ in nepokreten, res ne more razmišljati o svoji družini, ker res mora dati vse prihranke. Zakaj? Zato, da poskrbi za dostojno starost in življenje v domu.” Problem je, ker starš, ki je živ in nepokreten misli enako. Da njegov ne more razmišljati o svoji družini, ker mora dati vse prihranke, da poskrbi za njegovo starost in življenje. To je problem,” je na X komentiral zdravnik in predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine dr. Igor Muževič.

Ni problem, da predsednik vlade tole misli:

“In tisti, ki ima to smolo, da je njegov starš še živ in nepokreten, res ne more razmišljati o svoji družini, ker res mora dati vse prihranke. Zakaj? Zato da poskrbi za dostojno starost in življenje v domu.”

Problem je, ker starš, ki… https://t.co/uU4USf0heD

— Igor Muzevic (@igor_muzevic) November 18, 2025

Da ne govorimo o boljši paliativni oskrba, ki bi zagotavljala dostojno življenje do konca, a ta ostaja sanjska vizija. Pod Golobovo vlado je zdravstvena reforma, ki je obljubljala izboljšave v dolgotrajni oskrbi, padla v vodo – brez konkretnih ukrepov, brez financiranja, brez upanja. Namesto tega vlada pobira denar prek prispevkov za dolgotrajno oskrbo, ki bodo vstopili v veljavo leta 2026. Zakaj? Da se nabere čim več sredstev, ki bodo morda končala v žepih elit, medtem ko bodo resnični prejemniki ostali praznih rok: “Kaj si ta tip dovoli! “Če imaš smolo, da imaš žive nepokretne starše…” Čedalje bolj tudi sami priznavajo, da je cilj zastrupiti čim več bolnikov, invalidov in upokojencev,” je bil kritičen Aleš Primc iz Glasa za otroke in družine.

Kritiki vidijo v Golobovi izjavi del vzorca, kjer vlada obljublja reforme, a ne dostavlja zadostnih rezultatov, kar spodbuja sum o pomanjkanju fokusa na preventive in podporo družinam. Na primer, uporabnica na X je zapisala: »Sem med srečnimi, ki imajo smolo, da imam starše žive. Takšnega idiota pa se nisem srečala, hvala Bogu.« Drugi opozarjajo, da takšno razmišljanje o starših nakazuje širše brezbrižnost do ranljivih skupin. Skupno ogorčenje kaže na potrebo po bolj empatičnem in praktičnem pristopu k staranju, kjer bi sistem podpiral življenje, ne le blažil stroške.

T. B.