Kanadska rabljica evtanazirala že več kot 400 Kanadčanov – pred njo nov “izziv” pobijanja dementnih in mladoletnih

Referendumska kampanja “ZA” zakon o prostovoljnem končanju življenja (evtanaziji), ki jo vodijo vladne stranke ob pomoči levičarskih NVO-jev, je oblikovala svoje osrednje sporočilo okrog trditve, da gre za svobodno izbiro posameznika in človeško dostojanstvo. S pomočjo medijev so želeli vse hude potencialne posledice luknjaste zakonodaje pomesti pod preprogo, čeprav vsak dan slišimo grozljive zgodbe o tem, kako v omikanem Zahodu s pomočjo podobne zakonodaje pobijajo starostnike in ranljive skupine. V javnosti je lani odmevala oddaja, v kateri je komediantka Liz Carr, invalidka in sicer borka proti evtanaziji, za BBC intervjuvala kanadsko “zdravnico smrti” dr. Ellen Wiebe, ki je evtanazirala že več kot 500 Kanadčanov in ki se ji zdi evtanazija skoraj adrenalinska.

Dr. Ellen Wiebe, zdravnica iz Vancouvra, je javno potrdila, da je sodelovala pri več sto primerih aktivne usmrtitve pacientov. Kot sama pravi, ji je to delo “izjemno nagrajujoče”, kar je še enkrat poudarila tudi v oddaji BBC. Kritiki evtanazije opozarjajo na nevarno banalizacijo smrti in pretirano normalizacijo zdravniško izvedenih usmrtitev.

“Najboljše delo mojega življenja”

Za dr. Wiebe je evtanazija postala središče njene kariere. Sama priznava, da vodi nekakšno statistiko svojih usmrtitev, a natančne številke ne želi razkriti: “Vem točno številko, ampak ne želim govoriti o tem. Številke so postale čudna stvar.” Ko je leta 2022 pričala pred posebnim parlamentarnim odborom, je priznala sodelovanje pri okoli 430 primerih, kar danes najverjetneje presega 400 ali še več.

V BBC-jevi dokumentarni oddaji Better Off Dead? (Bolje umreti?), ki jo je pripravila britanska aktivistka Liz Carr, je dr. Wiebe z nasmehom razkazovala črni usnjeni naslanjač, na katerem nekateri pacienti “radi umrejo v družbi najbližjih”.

Njeno navdušenje nad postopkom je bilo opazno: “To je najboljše delo, kar sem ga kdaj opravila.”

Over 400 people euthanised by this Canadian doctor – Liz Carr’s BBC interview exposes the chilling reality. 😳 pic.twitter.com/Dm0sOiu9to

— Right To Life UK (@RightToLifeUK) June 12, 2025

Gledalci so poročali, da zdravnica svoje delo opravlja s skoraj psihopatsko naslado in vidno uživa v vlogi osebe, ki odloča o življenju in smrti, podobno kot so to počele zdravniške ekipe zloglasnega nacističnega zdravnika dr. Josefa Mengeleja.

Normalizacija smrti kot medicinske storitve

Dr. Wiebe se pogosto sklicuje na hvaležnost pacientov in njihovih družin, čeprav prizna, da so „jezno razpoloženi svojci največje tveganje“ za prijave in pritožbe. Kot članica več vplivnih organizacij, ki zagovarjajo razširitev evtanazije, aktivno izobražuje druge izvajalce in vodi spletne seminarje, kjer opisuje, kako poteka „idealna“ usmrtitev – od izbire strani postelje do določitve koreografije prisotnih.

Takšen pristop je za številne strokovnjake zaskrbljujoč. Prof. Trudo Lemmens z Univerze v Torontu opozarja, da se v Kanadi “nekritično sprejema najbolj agresivne oblike evtanazije, ki jih nekateri zdravniki opisujejo s psevdoduhovnim jezikom”. To vodi v nevarno predstavo, da se smrti lahko pristopi kot k terapevtski ali celo izpolnjujoči medicinski praksi.

“Skoraj adrenalinski občutek” – ko se smrt neha dojemati kot tragedija

Raziskave kažejo, da nekateri izvajalci evtanazijske postopke opisujejo kot “najpomembnejši del medicine”, “ganljive”, “osvobajajoče” ali celo kot “adrenalinski naval”. Kritiki opozarjajo, da je prav ta “dobri občutek” ob končanju življenja tisto, kar bi moralo zaskrbeti družbo: če je usmrtitev medicinski poklicni vrhunec, se izgubi moralna zavora in občutek tragedije ob izgubi življenja.

Sociolog Christopher Lyon, čigar oče je umrl s pomočjo evtanazije kljub nasprotovanju družine, opozarja: “Nekateri zdravniki imajo številke v stotinah – to ni normalno za noben poklic. Celo vojaki v vojni ne ubijajo tako pogosto.”

Sodišče ji je preprečilo usmrtitev duševno bolne pacientke

27. oktobra je sodnik v Britanski Kolumbiji posredoval in preprečil dr. Ellen Wiebe ali kateremukoli drugemu zdravniku, da bi povzročil smrt duševno bolne ženske iz Alberte. Sodnik Simon Coval je njenemu zunajzakonskemu partnerju odobril 30-dnevno začasno odredbo – en dan pred tem, ko bi se morala usmrtitev zgoditi v Wiebejini kliniki v Vancouvru.

V civilni tožbi je navedeno, da je Wiebe odobrila ženkino prošnjo za MAID po enem samem Zoom srečanju in brez posvetovanja z njenimi zdravniki.

V Kanadi bodo kmalu evtanazijo razširili še na mladoletne, dementne in ljudi, ki niso na smrt bolni

Kanada ima že danes eno najvišjih stopenj aktivne evtanazije na svetu: 4,1 % vseh smrti leta 2022, v nekaterih provincah še več. Lizz Carr takšno dinamioko vidi kot rešitev za problem propadajočega zdravstvenega sistema in socialne države.

‘Euthanasia in Canada is becoming a solution to the problems of a failed social care and medical care system’

Actress and disability rights campaigner Liz Carr has been a vocal opponent of assisted dying for more than a decade and spoke to #BBCBreakfast about a documentary she… pic.twitter.com/Lxv6YSMq2o

— BBC Breakfast (@BBCBreakfast) May 7, 2024

V postopku so tudi nadaljnje širitve evtanazijskih postopkov: npr. evtanazija za mladoletnike, vnaprejšnje privolitve za osebe z demenco, povečanje števila pacientov, ki niso terminalno bolni …

Dr. Wiebe takšne širitve odkrito podpira in pravi: “To bo nov izziv. In pripravljena sem na izzive.”

Bo sledila tudi Slovenija?

Videti je, da je prav to tudi slovenska prihodnost. Eden od aktivistov, ki sicer aktivno podpira sporni slovenski zakon, je na glas povedal tisti del namena zakonodaje, ki ga zakonodajalci sramežljivo skrivajo. V odgovoru dr. Igorju Muževiču, ki je predstavil argument, da zakon ne bo vplival le na umirajoče, ampak na bistveno širšo skupino ljudi, ki bo prisiljena razmišljati o možnosti, da zapustijo svet, vedoč, da o tem ne bi razmišljali, če bi država poskrbela za človeka vredno zdravstvo in nego, je aktivist povedal naslednje: “Čakajte malo, če človek razsodno ugotovi, da je res hudo finančno breme svojcem, kar se mi zdi čisto verjeten scenarij v kakšni ZDA, a ni bolje, da se poslovi leto prej in ostane vnukom v lepem spominu, kot da zaradi njega vnuki ne morejo na študij?”

Borec za pravice starejših Aleš Primc (Foto: sta)

Potrebujete še kak bolj prepričljiv argument proti grotesknemu zakonu, ki ga predlaga vlada? Bomo res postali družba, ki bo zastrupila onemoglo babico zato, da bodo vnuki lahko šli študirat? Bomo ljudje res še – kot namigujejo nekateri aktivisti – vredni le še toliko kot psi?

I. K.