[Video] Luka Simonič: “Mladi niso apatični, razočarani so nad politiko”

O krepitvi zanimanja mladih za politiko in vzrokih za to, o pomembnosti in pasteh družbenih omrežij, o problematiki mladih v Sloveniji, katere vrednote SDS so zanj najpomembnejše ter kakšne politične ambicije še ima, smo se pogovarjali predsednikom Slovenske demokratske mladine (SDM) Lukom Simoničem.

Gospod Simonič, imam občutek, da se pod vašim vodstvom Slovenske demokratske mladine krepi zanimanje mladih za politiko. Se motim?

Ne motite se. To občutim vsak dan na terenu, na dogodkih in v neposrednih pogovorih z mladimi. Mladi niso apatični, kot jih pogosto skuša prikazati del politike in medijev. So pa razočarani nad politiko, ki jim pogosto vsiljuje ideološke teme, ki nimajo veliko skupnega z njihovimi resničnimi življenjskimi izzivi. V Slovenski demokratski mladini poskušamo politiko vrniti k bistvu: k vprašanjem dela, družine, prihodnosti in domovine. Ko mladim pokažeš, da politika ni sama sebi namen ali ideološki eksperiment, temveč konkretno orodje za izboljšanje kakovosti življenja, se zanimanje hitro prebudi. Veliko mladih si želi odpreti lastno podjetje ali se samozavestno podati na trg dela, vendar jim trenutno davčno okolje, preobremenjeno z dajatvami in birokracijo, tega preprosto ne omogoča. Manjka fleksibilnosti, manjka spodbude, predvsem pa manjka zaupanja v mlade. Še pomembnejše pa je dejstvo, da so danes mladi vse bolj ponosni in si upajo na glas povedati, da so del podmladka Slovenske demokratske stranke. Ne skrivajo več svojih stališč, ker vedo, da stojijo za vrednotami, v katere verjamejo. Mi nismo tisti, ki mladim vsiljujejo ideološke teorije o spolu ali jih učijo, da je identiteta stvar modne izbire. Mi verjamemo v zdravo pamet, v naravni red in v družino kot temelj družbe. Prav tako ne verjamemo, da je naloga države financiranje politično motiviranih nevladnih organizacij, ki pogosto nimajo nobene dodane vrednosti za ljudi, temveč služijo interesom ozkih elit. In ne nazadnje – mladi zelo dobro vidijo, kdo danes dejansko odloča v tej državi in v čigavem interesu. Zato iščejo politiko, ki bo delala za državljane, ne za privilegirane kroge leve elite.

Čemu pripisujete ta porast vključenosti mladih v politiko?

Predvsem temu, da se danes v Sloveniji odvija prava bitka vrednot. Mladi zelo jasno čutijo, da nekaj v sistemu ne deluje. Delajo več kot prejšnje generacije, plačujejo vedno višje davke, hkrati pa si lastnega stanovanja skoraj ne morejo več privoščiti. Ob tem imajo občutek, da država njihove realne težave potiska na rob in več energije namenja ideološkim eksperimentom kot pa reševanju vsakodnevnih izzivov mladih. Zgovoren primer je ravnanje Levice in ministrice Aste Vrečko, ki je ustanovila javni zavod za sodobni ples. Lepo vas prosim – ali je to res prioriteta države v času, ko mladi ne morejo do stanovanj, ko podjetniki bežijo v tujino in ko se srednji razred duši pod davčnimi bremeni? Takšni projekti pomenijo predvsem nova delovna mesta v javnem sektorju brez oprijemljive dodane vrednosti za večino državljanov. Mladi to vidijo in razumejo. Zato se odzovejo, ko jim ponudimo jasna, razumljiva in življenjska stališča: nižje davke, pošteno plačilo za delo, dostopna in cenovno sprejemljiva stanovanja ter spoštovanje tradicionalnih vrednot. Ne iščejo radikalizma, ne iščejo ideoloških skrajnosti – iščejo zdravo pamet, normalnost in občutek, da jih država jemlje resno.

Kako pomembna je aktivnost SDM na družbenih omrežjih?

Izjemno pomembna. Družbena omrežja so danes prostor, v katerem se oblikuje javno mnenje, kjer poteka razprava in kjer mladi pogosto prvič stopijo v stik s politiko. To je prostor svobode, a hkrati tudi prostor spopada idej, vrednot in različnih pogledov na prihodnost družbe. Res pa je, da smo danes priča pravi poplavi vsebin in tudi političnih dezinformacij. Prav zato je še toliko pomembneje, da znamo ločiti bistveno od nebistvenega in mladim ponuditi jasna, razumljiva in vrednotno trdna sporočila. V Slovenski demokratski mladini smo na to zelo pozorni. Lahko se upravičeno pohvalimo, da imamo izjemno močno in profesionalno komunikacijsko ekipo, ki je pretežno sestavljena iz mladih žensk. Njihova predanost, ustvarjalnost in energija predstavljajo veliko dodano vrednost našemu podmladku. Ne bi želel izpostavljati posameznic, saj gre za ekipno delo, lahko pa brez pretiravanja rečem, da takšne zagnanosti in kakovostne vsebine, kot jo danes ustvarja SDM na družbenih omrežjih, v preteklosti še ni bilo. Rezultati to tudi potrjujejo. V enem samem letu smo na Facebooku povečali število sledilcev za več kot 8.000, naši videi in objave pa dosegajo gledanost več sto tisoč ljudi. To pomeni, da naša sporočila ne ostajajo znotraj političnega mehurčka, ampak dejansko dosežejo mlade po vsej Sloveniji. Pri tem pa ni dovolj zgolj prisotnost. Ključna je vsebina – jasna, pogumna in vrednotno dosledna. Takšna komunikacija mladim daje občutek, da niso sami, da imajo pravico povedati, kar mislijo, in da obstaja politična opcija, ki jih posluša in razume.

Kako vam osebno pomagajo družbena omrežja pri povezovanju z mladimi?

Zame so družbena omrežja predvsem orodje neposrednega in iskrenega stika z ljudmi, zlasti z mladimi. Na platformi X pogosto komentiram aktualne politične teme – od davkov in gospodarstva do šolstva in stanovanjske politike – in odzivi mladih so zelo konkretni, neposredni in pogosto zelo osebni. Aktiven pa nisem zgolj na eni platformi. Prisoten sem na Facebooku, Instagramu, TikToku, LinkedInu in seveda na X-u, saj se zavedam, da različne generacije in skupine mladih uporabljajo različne kanale. Če želimo mlade nagovoriti, moramo iti tja, kjer so – in govoriti jezik, ki ga razumejo, brez olepševanja in brez politične korektnosti. Zelo se spomnim primera, ko sem javno spregovoril o stanovanjski problematiki. V nekaj urah sem prejel številna sporočila mladih, ki so delili svoje zgodbe: redna zaposlitev, pošteno delo, pa kljub temu nobene realne možnosti za lastno stanovanje ali družino. To niso statistični podatki ali suhe analize – to so resnična življenja, resnične stiske in resnični ljudje. Zato se tudi sam redno in jasno odzivam na aktualno politično dogajanje. Menim, da je prav, da ljudje vedo, kakšno je moje – in naše – mnenje, ter da vidijo, kako se na določene odločitve in politike odzvati. Politika mora biti jasna, razumljiva in predvsem pogumna. Takšni pogovori te kot politika prizemljijo. Spomnijo te, zakaj si v politiki in komu si dolžan odgovarjati. Dajo ti jasno smer in dodatno motivacijo, da vztrajaš pri stališčih, ki zagovarjajo delo, družino, domovino in dostojno prihodnost mladih v Sloveniji.

Zakaj mladi zapuščajo Slovenijo in kako to ustaviti?

Mladi ne odhajajo zato, ker ne bi imeli radi Slovenije. Odhajajo, ker tukaj ne vidijo prihodnosti. Previsoki davki, preveč birokracije, premalo stanovanj in občutek, da se trud ne splača. Rešitev vidim v jasnih ukrepih: nižja obdavčitev dela, spodbude za mlade družine, močna stanovanjska politika in decentralizacija. Slovenija ne sme biti država enega mesta. Če želimo, da mladi ostanejo, moramo razvoj in denar pripeljati tudi v manjše občine.

Kakšno je vaše mnenje o reformi študentskega dela in subvencionirane študentske prehrane?

Študentsko delo je za mnoge mlade prvi stik z delom, odgovornostjo in samostojnostjo. Je pomembna izkušnja, ki mlade uči vrednosti dela in jih postopoma pripravlja na vstop na trg dela. Prav zato mora študentsko delo ostati fleksibilno, dostopno in ne prekomerno obremenjeno z davki in prispevki. Vsaka reforma bi morala izhajati iz zelo preprostega vprašanja: ali mladim olajšuje življenje ali jim ga dodatno otežuje? Danes se žal pogosto zdi, da se pri reformah najprej razmišlja o dodatnih prilivih v državni proračun, šele nato pa o tem, kako bo to vplivalo na študente. Pri študentskem delu bi morali stremeti k temu, da študent od svojega dela dobi čim več neto dohodka, ne pa da ga država obravnava kot vir za krpanje proračunskih lukenj. Podobno velja za subvencionirano študentsko prehrano. To ni privilegij, ampak osnovni socialni korektiv, ki mnogim študentom omogoča dostojno življenje in uspešen študij. Če država zmore najti denar za različne ideološke projekte in neučinkovite javne zavode, potem ga mora znati najti tudi za osnovne potrebe študentov. Gre preprosto za vprašanje prioritet. In naše prioritete so jasne: slovenski študentje morajo imeti dobre pogoje za študij, delo in osebni razvoj. Mladi, ki študirajo, delajo in želijo ostati v Sloveniji, si zaslužijo podporo države – ne pa dodatnih obremenitev in negotovosti.

Je možen dialog med mladimi različnih političnih opcij?

Dialog je mogoč in tudi nujno potreben – vendar le, če temelji na medsebojnem spoštovanju. Sam trdno verjamem v svobodo govora, pluralnost mnenj in pravico vsakega posameznika, da izrazi svoja stališča brez strahu pred stigmatizacijo ali izključevanjem. To so temelji demokratične družbe. Ne verjamem pa v vsiljevanje ideologij, zlasti takrat, ko posegajo v najbolj občutljiva področja naše družbe. LGBTQ ideologija po mojem prepričanju ne sodi v vrtce in šole, kjer mora biti poudarek na znanju, vzgoji, spoštovanju in zdravem razvoju otrok, ne pa na ideoloških eksperimentih. Mladi se lahko in se tudi moramo v marsičem razlikovati. Razlike same po sebi niso problem – problem postanejo takrat, ko ena stran drugo razglaša za nazadnjaško, sovražno ali nesprejemljivo zgolj zato, ker zagovarja tradicionalne vrednote. Skupno nam mora biti spoštovanje do človeka, družine in naroda. Predvsem pa bi nas morala povezovati skupna odgovornost za prihodnost Slovenije. Ko govorimo o dolgoročnih projektih – od demografije, stanovanjske politike, decentralizacije do enakomernega razvoja države –, bi morali znati stopiti skupaj, ne glede na politične razlike. Gre za prihodnost naše domovine, in ta bi morala biti nad ideološkimi delitvami.

Kako ocenjujete trenutno vladno politiko do mladih?

Trenutno vladno politiko do mladih ocenjujem kot preveč ideološko in premalo življenjsko. Mladi danes ne potrebujejo moralnih pridig, politične korektnosti in eksperimentov, temveč konkretne rešitve. Potrebujejo priložnosti za delo, možnost dostojnega življenja in občutek, da so v lastni državi resnično doma.

Katere vrednote SDS so za vas najpomembnejše?

Zame so temeljne vrednote Bog, družina in domovina. To niso prazne besede, ampak okvir, ki daje življenju smisel. Mlajšim generacijam jih ne vsiljujemo, ampak jih živimo. Z zgledom, delom in odgovornostjo. Mlad človek hitro prepozna pristnost.

Kakšno je vaše sporočilo mladim, ki jih je strah politične izpostavljenosti?

Strah je razumljiv, a molk ni rešitev. Če se umaknemo, prostor zapolnijo drugi. Vsaka družba potrebuje pogumne mlade, ki si upajo povedati, da imajo radi svojo domovino in da verjamejo v močno in uspešno Slovenijo.

Kakšni so vaši osebni politični cilji?

Menim, da če se nekdo resno ukvarja s politiko, potem mora biti pripravljen tudi stopiti pred ljudi na volitvah. Marca bodo to moje druge volitve, tokrat kandidiram v volilnem okraju Pesnica, ki zajema občine Pesnica, Šentilj in Kungota. Moj glavni cilj je ostati dostopen ljudem, prisoten na terenu in v stalnem stiku z lokalnim okoljem. Politika se ne sme izvajati iz pisarn v Ljubljani, ampak med ljudmi, ki se vsak dan soočajo z realnimi izzivi. Ena mojih ključnih prioritet je, da denar in razvojne projekte iz prestolnice pripeljemo nazaj v lokalno okolje, kjer jih tako občine kot župani, društva in posamezniki najbolj potrebujejo. Želim biti močan štajerski glas v slovenski politiki – glas, ki bo jasno in odločno zastopal interese občin Pesnica, Šentilj in Kungota, hkrati pa tudi širšega lokalnega in regionalnega okolja. Prepričan sem, da mora biti naš glas slišan jasno in glasno, brez opravičevanja in brez popuščanja, kadar gre za interese ljudi, ki jim pripadamo. Vodilo pri mojem delu ostajajo vrednote Bog, družina in domovina ter prepričanje, da moramo Slovence vedno postaviti na prvo mesto v lastni državi.

Petra Janša