Javna poraba navzgor, proizvodnja navzdol: Zaposlenih v javnem sektorju prvič v zgodovini več kot v industriji

Slovenskemu gospodarstvu se ne piše nič dobrega: zaposlenih v javnem sektorju je prvič v zgodovini več kot zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Slovenija se je v mandatu Golobove vlade znašla v resnih strukturnih težavah.

Število zaposlenih v treh dejavnostih javnega sektorja je lani prvič preseglo število vseh zaposlenih v vseh predelovalnih dejavnostih skupaj, je poročalo Delo. In sicer je v javnem sektorju (javna uprava, izobraževanje, socialna varnost) število zaposlenih znašalo okoli 213 tisoč, v predelovalnih dejavnostih pa okoli 209 tisoč.

Pred dvema desetletjema je bilo število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih kar 41 odstotkov večje od omenjenih treh dejavnosti, ki vključujejo pretežno javni sektor, so še zapisali v Delu in dodali: Predelovalne dejavnosti se nenehno prilagajajo razmeram na trgih in poslovnemu okolju doma, število zaposlenih v javnem sektorju pa postopno narašča ne glede na razmere. Rast javnega sektorja je tudi vzrok, da se je v državi zadnjih letih ob ugodnih gospodarskih kazalnikih šele z zvišanjem davkov uspelo izogniti presežnemu primanjkljaju in dolgu.

Javnemu sektorju se ni treba prilagajati

Novico je komentiral ekonomist Matej Lahovnik na družbenem omrežju X: »Število zaposlenih v javnem sektorju je v mandatu te vlade preseglo število zaposlenih v industriji; imamo torej rekordne dajatve, rekordno število zaposlenih v javnem sektorju in ob tem še rekordne čakalne dobe v zdravstvu ter slabše javne storitve (tudi varnost). Res genialno.«

Število zaposlenih v javnem sektorju je v mandatu te vlade preseglo število zaposlenih v industriji⬇️, imamo torej rekordne dajatve, rekordno število zaposlenih v javnem sektorju in ob tem še rekordne čakalne dobe v zdravstvu ter slabše javne storitve (tudi varnost). Res genialno https://t.co/waov20SAd0

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) January 24, 2026

Naj ob tem dodamo, da delež zaposlenih v predelovalnih dejavnostih predstavlja dobrih 90 odstotkov vseh zaposlenih v celotni industriji. A kot rečeno: industrija se je prisiljena nenehno prilagajati mednarodnemu in domačemu poslovnemu okolju, ki se je v Sloveniji poslabšalo. Za javni sektor pa to ne velja, sploh pa ne pod trenutno vlado.

Obeti so slabi

Ali bo Slovenija v letošnjem letu dosegla 2,4-odstotno rast, kot ji napoveduje Evropska komisija, ali vsaj 2,1-odstotno, kot napoveduje Umar, je seveda vprašanje. Negotovost na ključnih trgih se nadaljuje, razmere, tako politične kot gospodarske, se zaostrujejo. Ob tem je proračunski primanjkljaj Slovenije na meji sprejemljivega, opozorila Fiskalnega sveta o nesorazmerni javni porabi so preslišana. Pešanje predelovalnih dejavnosti, ki so tradicionalno močan izvozni steber, ima seveda vpliv na BDP. Hkrati rast javnega sektorja povečuje pritiske na proračun, saj zahteva več sredstev za plače in delovanje. Če se razmere poslabšajo, kako bo Slovenija sposobna ukrepati?

Zaposlenih v dejavnosti javne uprave (skupaj z obrambo in socialno varnostjo), izobraževanja in zdravstva je torej že več kot zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Velik del predelovalnih dejavnosti je že četrto leto v prestrukturiranju, kar je vse bolj opazno tudi v zmanjševanju izvoza blaga. Rast javnega sektorja je tudi vzrok, so še zapisali v Delu, da se je državi v zadnjih letih ob ugodnih gospodarskih kazalnikih šele z zvišanjem davkov uspelo izogniti presežnemu primanjkljaju in dolgu.

M. Bo.