[Video] Brodnjak zopet povzročil vihar na gospodarskem vrhu

“Zavedajte se tega. Pod površjem vre kot še nikoli”, je bil na srečanju gospodarstva jasen predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, hkrati pa je dodal, da če ne bo prišlo do spremembe odnosa, “bo sledilo zgodovinsko in nepovratno preseljevanje v tujino.”

Današnja razprava na dogodku, v organizaciji Gospodarskega kroga, se je osredotočila na ključna razvojna vprašanja naše države, “ki so dolgoročno pomembna za gospodarstvo in družbo, in sicer davčno politiko kot temelj konkurenčnega poslovnega okolja, demografske izzive in zdravstvo, infrastrukturo kot hrbtenico razvoja in investicij ter razvojni potencial Slovenije, ki ga lahko dosežemo z jasnimi, predvidljivimi in ambicioznimi politikami”.

Blaž Brodnjak je priznal, da je zaradi razmer v slovenskem poslovnem okolju skrajno zaskrbljen. V zadnjih letih se je po njegovih besedah navkljub izjemnemu izhodiščnemu položaju družbe z eno najnižjih stopenj neenakosti na svetu “žal naredilo nekaj zelo konkretnih korakov v obratni smeri, zaradi katerih je obseg zasebnih naložb v tržnih dejavnostih bistveno pod povprečjem Evropske unije“. “Odločevalski organi večjih sistemov se pospešeno selijo iz Slovenije, poslovna aktivnost na ravni malega podjetništva pa izven uradnih evidenc”.

Ob tem je po njegovem ključno vprašanje, “kako bomo usmerjeno vlagali v ciljne, razvojne programe in katere talente za to potrebujemo“. “To je skrajno zaskrbljujoče, saj preselitev uprav in razvojnih ekip prej kot slej privede do preselitve celotnih ekosistemov nabavnih in vrednostnih verig, vključno s pokroviteljskimi in donatorskimi programi družbene odgovornosti.” Medtem pa se selijo tudi razvojni centri. “Poznamo sistemsko pomembno finančno skupino, ki denimo 150 informatikov za razvoj strateških skupinskih platform že zaposluje v Beogradu, saj jih v Sloveniji v zadostnem številu ni mogoče dobiti, ob presežnem davčnem bremenu pa tudi ne pripeljati iz tujine. S tem se sestava gospodarstva iz strateško razvojne preoblikuje zgolj v izvajalsko. Poslovni učinki, ki so predmet obdavčitve in s tem zagotavljajo napajanje javnih blagajn, pa se izkazujejo tam, kjer so glave, torej v tujini”, je pojasnil in dodal, da to tudi pomeni, da najkakovostnejša delovna mesta ne bodo več na razpolago Slovencem, ki svojega davčnega rezidentstva ne bodo pripravljeni ali sposobni preseliti v tujino.

Foto: Tadej Kreft, Gospodarska zbornica Slovenije

“Ob izjemnih izzivih demografskega prehoda in nenavadno visokih bolniških odsotnostih bomo tudi z izvajalskimi nalogami imeli velike težave, saj ljudi preprosto ne bomo več dobili.” Pravi, da se samodejno postavlja vprašanje, ali lahko preusmerimo vsaj 20 tisoč ljudi iz javnega sektorja v tržne programe, “a je to ob tako močnih in rastočih škarjah v prejemkih med javnim in zasebnim seveda povsem nemogoče”. Poudarja, da nam ob tem prednostne usmeritve trenutne zunanje politike bistveno zapletajo še odnose na področju Zahodnega Balkana in tudi s sosednjimi državami.

“Z vso dolžno solidarnostjo do vseh zaposlenih, ki do sedaj niso prejemali zimskega regresa, je nujno ugotoviti, da je uvedba v tako kratkem roku v storitvenih dejavnostih malega podjetništva, ki običajno v novembru in decembru ustvarijo rezerve za prva dva bolj ali manj mrtva meseca v prihajajočem letu, privedla do občutnega likvidnostnega šoka”, je pojasnil v nadaljevanju in dodal, da je zaradi tega prišlo do odlaganja plačil po verigi, vse do kmeta, ki svoj krvavo zaslužen denar dobi kasneje, hkrati pa o kakih zimskih regresih zase lahko bolj ali manj le sanja. Ukrep je označil za diskriminatoren. O dvigu minimalne plače sploh ni želel izgubljati svojih besed, še posebej ker je minister Mesec zatrdil, da obljube izpolnjuje.

Poudarja, da obstaja strinjanje, da mora Slovenija tekmovati s kakovostjo in se premikati k višji dodani vrednosti, ampak potrebno je po njegovem tudi razumeti, da take rešitve lahko razvija le, če smo doma sposobni zadržati oziroma sem pripeljati talente, ki so tega sposobni. “Tu pa trčimo ob zdaj že nepremostljiv zid. V zadnjih treh in pol letih se je obdavčitev prejemkov, ki presegajo dvakratnik povprečne, zaostrila do te mere, da so ob istih bruto prejemkih skupna neto izplačila na račun nižja za 10 do 15 odstotkov.” Spomnil je, da so mednarodni vlagatelji že v preteklosti opozarjali, da so bile že takratne ravni nevzdržne in napovedali preselitev.

Brodnjak politikom na srečanju z gospodarstvom nalil čistega vina. pic.twitter.com/JryjPam1wV

— Peter Merše (@Permaister) January 13, 2026

V nadaljevanju je Brodnjak opomnil, da se je od januarja praktično brez vedenja v javnosti dodatno pomembno poseglo v neto prejemke vodstvenim talentom, ki ustrezno zaščitijo svoje družbe, s tako imenovanimi DNO policami zavarovanja odgovornosti. To pa menedžerjem še dodatno znižuje plačo za dva odstotka in pol od januarja letos. “Skupne dajatve od skupnega stroška talenta za podjetje takega talenta presegajo 68 odstotkov. Na račun dobi manj kot 32 odstotkov. To je najvišje na svetu. Ni konkurenčno ta cena za delo v Sloveniji, ni več sprejemljiva, lastniki in menedžerji tega niso več pripravljeni plačati. Pika. Niso več pripravljeni plačati. Pa se lahko nasmiha minister za delo, kolikor se hoče.”

Izrazito pogumne pobude za dodatne zaščite pravic potrošnikov, ki bi v temeljih posegle v pogoje gospodarjenja posamičnih sistemskih panog, po njegovih besedah pogosto prihajajo iz strani ideološko skrajnega jedra ekipe na ministrstvu za gospodarstvo. Če se doda odsotnost pravnega varstva pred sodišči z 15 let nazaj veljavnimi sodbami, retroaktivnimi, in presojanju izključno oblike ob popolnem zanemarjanju vsebine, ter se poglobimo v predloge in konkretne zakonske ukrepe za absolutno presežno zaščito potrošnikov brez prevzemanja odgovornosti za njihova lastna dejanja, to tudi ne vpliva spodbudno na sprejemanje neodvisnih zasebnih naložbenih odločitev.

Brodnjak daleč največji izziv, ki ga imamo, vidi v tem, da je v nastopih visokih predstavnikov trenutne administracije, ko se opredeljujejo do podjetništva, kapitala, tržnega gospodarskega modela, zasebnega lastništva in izvajanja dejavnosti, predvsem ko naslavljajo ljudi, ki na vodstveni ravni sprejemajo odločitve in si prizadevajo uspevati na skrajno konkurenčnih mednarodnih trgih in so posledično plačani bolje od kakšnega ministra, mogoče iz besed in obrazne mimike zaznati veliko podcenjevanja in predvsem prezira. Čeprav se jim morda teh dobrih 100 tisoč glasov na volitvah ne zdi pomembnih, je po njegovem pomembno razumeti, da se je po poniževanju in zaničevanju prezir razvil v vzajemno čustvovanje. “Zavedajte se tega. Pod površjem vre kot še nikoli”, je bil jasen. V primeru, če ne bo prišlo do spremembe odnosa do teh ljudi, pospremljenega s korektivnimi ukrepi v obliki razvojne kapice in splošne razbremenitve dela, svari, da bo sledilo zgodovinsko in nepovratno preseljevanje v tujino, in dodatno preseljevanje malih podjetnikov in obrtnikov v sivo cono gotovinskega poslovanja, kar pa bo imelo dolgoročno negativne posledice za ključne vidike socialne naravnanosti naše domovine.

Polona Rifelj, ki je na srečanju predstavljala stranko SDS, je izpostavila, da je politika preveč razdeljena. “Vztrajati moramo pri dejstvih – ena plus ena je dva – in pri odločitvah, ki temeljijo na razumnih rešitvah, ne na občutkih.”

Tudi danes se po njenih besedah soočamo z notranjimi izzivi in številnimi tveganji. “Veliko imamo primerov, kjer delavci prevzemajo tudi lastniška tveganja. Postavlja se vprašanje, kakšne so trenutne nastavitve v gospodarskem okolju, koliko sploh vemo, kaj se bo zgodilo do konca leta, kakšni bodo dodatni stroški, javne obremenitve in kakšne odločitve bomo še sprejemali”. Predlagala je, da naj se dodatno spodbudi lastništvo zaposlenih. Pomembno je namreč, da zaposleni sodelujejo pri lastništvu v gospodarstvu, saj mora slovensko gospodarstvo vsaj v določenem delu ostati v slovenskih rokah. “Kjer je to želja. Želimo si pa tudi, da so lastniki samostojni in avtonomni.”

🔹Pravkar poteka Gospodarski krog Gospodarske zbornice Slovenije @GZSnovice – srečanje gospodarstva s politiko.
🎥 Poglej, kaj je povedala Polona Rifelj pic.twitter.com/xIhgh8z1oY

— SDS (@strankaSDS) January 13, 2026

🎥 Pravkar z Gospodarskega kroga Gospodarske zbornice Slovenije

👉🏻Govori o konkurenčnosti gospodarstva, razbremenitvi plač in digitalizaciji.
Poudarja, da slovensko gospodarstvo izgublja IT kader zaradi prevelikih davčnih obremenitev ter da bi morali evropska sredstva nameniti… pic.twitter.com/3id6ZmDtEB

— SDS (@strankaSDS) January 13, 2026

SDS po njenih besedah podpira spremembo sistema javnega naročanja, saj obstaja zavedanje, da je to eno izmed največjih bremen javne uprave. “Prepogosto prihaja do dogovarjanj in postavljanja previsokih referenc, zaradi česar v gradbene projekte vstopajo le izbrani ponudniki.” Še bolj pa stranka podpira digitalizacijo. “Bili smo prva vlada, ki je ustanovila ministrstvo za digitalno preobrazbo. Naša strategija je bila digitalizacija javne uprave in gospodarstva, zato smo v Načrtu za okrevanje in odpornost namenili 30 % sredstev za digitalizacijo – to je 600 milijonov evrov. Vemo pa tudi, da je bilo lani v gospodarstvu porabljenih le 43 milijonov evrov”, je pojasnila.

A. H.