Videna pri Korčuli, njen pik lahko povzroči norost. Moramo se navaditi, da je zdaj del Jadrana …

Velika plamenka je postala del našega morja in na to se bomo, kot kaže, morali preprosto navaditi. Opazili so jo pri Korčuli in Mljetu, gotovo pa je prisotna tudi drugod. Težava te ribe je v tem, da je invazivna – in ne samo to, velja tudi za eno najnevarnejših invazivnih vrst v Sredozemlju. Zelo hitro se širi, kar omogočajo njena hitra rast, zgodnja spolna zrelost ter velika prilagodljivost različnim okoljskim razmeram. Poleg hobotnic in nekaterih vrst kirnj nima naravnih sovražnikov – razen seveda ljudi.

Slovi po svoji požrešnosti – prehranjuje se z avtohtonimi ribami

»Ker nima naravnih plenilcev, širjenje velike plamenke predstavlja resen izziv za ekosistem. Lahko pride do zmanjšanja števila avtohtonih morskih vrst, kar poruši ravnovesje v ekosistemu. Čeprav ne vemo, koliko vatrenjač trenutno živi v Jadranu, je jasno, da se zaradi svoje izjemne prilagodljivosti ta vrsta še naprej širi in bo v prihodnosti močno vplivala na ravnotežje lokalnih ekosistemov,« je poudarila Karla Jelić, asistentka na Oddelku za varstvo narave.

Ta vrsta ribe, ki jo nekateri imenujejo tudi riba lev ali pav, je invazivna indo-pacifiška vrsta, znana po svoji škodljivosti za lokalne ekosisteme. Slovi po svoji požrešnosti – prehranjuje se z avtohtonimi ribami – in po hitrem širjenju po koloniziranih območjih Sredozemlja.

Vse bodice na njenem telesu so strupene

Pik povzroča izjemno močno bolečino, lahko pa se pojavijo tudi resnejši simptomi, zato se ob piku priporoča obisk zdravnika. Zaradi tega je treba biti pri rokovanju s to ribo previden, še posebej ob morebitnem ulovu med ribolovom.

Na srečo, tako kot pri drugih jadranskih ribah s strupenimi bodicami, je tudi pri njej strup termolabilen, kar pomeni, da se lahko nevtralizira s toploto (najbolje je prizadeto mesto takoj po piku namakati v vodi s temperaturo 40–45 °C, od 30 do 90 minut, pri tem pa paziti, da ne pride do opeklin).

»Resnost simptomov je odvisna od občutljivosti posameznika na strup in od tega, koliko bodic je predrlo kožo. V skrajnih primerih lahko strup povzroči težave z dihanjem ali celo začasno paralizo. Čeprav smrtnih primerov po piku ribe lev ni bilo, so simptomi lahko zelo resni, zato je pomembno, da takoj poiščete zdravniško pomoč,« je še dodala Jelić in poudarila, da ta riba ni agresivna in da do pika pride naključno.

Ta vrsta je bila prvič zabeležena v Jadranskem morju leta 2019, njen najbolj severni pojav pa je bil pri Visu leta 2021. Glede na dinamiko njenega širjenja in trende širjenja toplotno ljubečih vrst, povezanih z ogrevanjem morja, lahko pričakujemo, da jo bomo v prihodnosti videvali vse pogosteje, še piše Jutarnji List.

(us; Foto: wikimedia)

The post Videna pri Korčuli, njen pik lahko povzroči norost. Moramo se navaditi, da je zdaj del Jadrana … first appeared on NaDlani.si.