Velik preboj na področju zdravljenja najbolj smrtonosne oblike raka

Iz sveta medicine prihaja dobra in pomembna novica: španski onkologi pod vodstvom legendarnega raziskovalca dr. Mariana Barbacide so dosegli preboj, ki bi lahko spremenil izid za enega najsmrtonosnejših rakov – pankreasnega raka oziroma raka trebušne slinavke. Za raka, ki v Sloveniji vsako leto prizadene okoli 500 ljudi, od katerih jih več kot 400 žal umre v istem ali naslednjem letu, in ki ima petletno preživetje le okoli 5–10 %, gre za enega največjih korakov naprej v zadnjih desetletjih.

Rezultati so bili objavljeni v prestižni reviji PNAS konec leta 2025, v začetku 2026 pa so že sprožili val navdušenja med znanstveniki in bolniki po vsem svetu.

Preboj, ki ga je dosegla ekipa dr. Mariana Barbacida na Centro Nacional de Investigaciones Oncológicas (CNIO) v Madridu, temelji na desetletjih raziskav. Barbacid je legenda v svetu onkologije – že leta 1982 je bil del ekipe, ki je prvič identificirala in klonirala RAS onkogen, predvsem KRAS mutacije, ki poganjajo približno 90–95 % vseh pankreasnih adenokarcinomov. Dolgo je opozarjal, da en sam inhibitor KRAS ne bo dovolj, saj rak hitro razvije odpornost preko alternativnih poti, kot so EGFR ali STAT3. Zato so se odločili za trojni napad.

Španski molekularni biokemik Mariano Barbacid Montalban (foto: EPA)

V študiji so uporabili zelo realistične mišje modele, vključno z ortotopičnimi (tumorji neposredno v trebušni slinavki), genetsko spremenjenimi mišmi (KPeFC modeli) in modeli, pridobljenimi neposredno iz bolnikov (PDX). Trojna kombinacija zdravil je vključevala daraxonrasib (RMC-6236), sodoben pan-RAS(ON) inhibitor, ki blokira aktivno obliko KRAS in drugih RAS proteinov (razvit pri podjetju Revolution Medicines), afatinib, že odobreno zdravilo za blokado EGFR/HER2 (uporabljeno pri pljučnem raku), ter SD36, eksperimentalni PROTAC degrader STAT3 proteina, ki ga popolnoma razgradi v celici.

Rezultati so bili izjemni: v večini primerov je prišlo do popolne regresije tumorjev, v nekaterih kohortah celo do 100-odstotnega izginotja. Po koncu zdravljenja ni bilo ponovitve raka niti po 200–250 dneh, kar je v mišjem svetu zelo dolgo obdobje. Hkrati je bila toksičnost zelo nizka – miši so preživele zdrave, brez hujših stranskih učinkov. Posamezna zdravila ali dvojne kombinacije niso dosegle takega učinka; šele trojna terapija je preprečila odpornost in omogočila popolno eradikacijo tumorjev v modelih, ki zelo dobro posnemajo človeški pankreasni rak.

Realna uporaba zdravil bi lahko prišla v zgodnjih 2030
Kljub navdušujočim rezultatom pa to še ni zdravilo za ljudi. Gre za predklinične rezultate na živalih, Barbacid in ekipa pa poudarjajo, da do kliničnih preskušanj pri bolnikih še ni blizu. Daraxonrasib (RMC-6236) je že v naprednih kliničnih študijah – poteka faza 3 (RASolute 302) za metastatski PDAC v drugi liniji po predhodni kemoterapiji, z ocenjeno primarno zaključno točko junija 2026, možna odobritev s strani regulatorjev pa bi lahko prišla konec 2026 ali 2027 za samostojno uporabo. Afatinib je že na trgu in varnostno dobro poznan. SD36 pa je še v zelo zgodnji fazi (predklinično ali zgodnja faza 1). Za celotno trojno kombinacijo bo najprej potrebna faza 1 varnostna študija, da se preveri toksičnost pri ljudeh, nato faza 1/2 za bolnike s PDAC.

Če bo vse potekalo gladko brez velikih težav, bi prve rezultate pri ljudeh lahko videli med 2028 in 2030. Barbacid ocenjuje, da bi klinične študije s trojno terapijo lahko začeli v 2–3 letih, torej okoli 2028–2029. Realna odobritev in široka uporaba, če bodo vsi koraki uspešni, pa bi lahko prišla šele v zgodnjih 2030-ih letih, morda okoli 2032 ali kasneje. Testiranje na pankreasnem raku je izjemno zahtevno, saj so bolniki pogosto starejši, v slabem splošnem stanju, tumor je agresiven in slabo prekrvavljen, kar otežuje dostop zdravil.

Pankreasni rak, natančneje ductalni adenokarcinom trebušne slinavke (PDAC), spada med najagresivnejše oblike raka. Diagnoza pogosto pride prepozno, saj se več kot 80–85 % primerov odkrije že v napredovali fazi, ko kirurška odstranitev ni več mogoča. Povprečno preživetje po diagnozi je manj kot leto dni, petletno preživetje pa ostaja le okoli 5–10 %. V Sloveniji vsako leto zboleva za tem rakom približno 500 ljudi. Po najnovejših podatkih Registra raka Republike Slovenije za leto 2022 je za rakom trebušne slinavke zbolelo natančno 503 oseb, od tega 268 moških in 235 žensk.

Foto: Bobo

Ta rak se je po pogostosti povzpel že na 6. mesto med vsemi raki skupaj, kar kaže na desetletja trajajoči porast, povezan predvsem s staranjem prebivalstva, debelostjo, sladkorno boleznijo in drugimi dejavniki. Umrljivost je izjemno visoka – v istem letu je zaradi te bolezni umrlo okoli 400–450 ljudi, kar pomeni, da velika večina bolnikov žal ne preživi niti enega leta po diagnozi. Standardne kemoterapije podaljšajo življenje za nekaj mesecev, a ne spremenijo bistveno slabega izida bolezni.

A. H.