»Več kot delaš, manj imaš« Podjetnica sprožila razpravo, oglasili so se številni razočarani podjetniki

Ura je bila 21.30, ko se je na Facebooku pojavil dolg zapis podjetnice iz kozmetične branže, ki je po lastnih besedah več mesecev premlevala, ali sploh javno spregovoriti. Na koncu ni več mogla ostati tiho. V objavi je opisala, kako je kot samostojna podjetnica pred skoraj 12 leti “skočila v mrzlo morje”, delala po 16 ur na dan, se izobraževala in gradila svoj posel, danes pa ima občutek, da sistem male S.P.-je vse bolj stiska.

Ko je s. p. ponos, danes pa tišina

Avtorica pri tem poudari, da govori o malih dejavnostih, predvsem salonih, kjer lastnice delajo same ali z eno ali dvema zaposlenima. Po njenem mnenju je razlika med letom 2014 in danes ogromna. Takrat je bil status s. p.-ja za mnoge sinonim za pogum in samoiniciativnost, danes pa “več kot delaš, manj imaš”.

V zapisu opiše realnost, ki jo pozna veliko mikro podjetnikov. Bolniška ni plačana kot pri redni zaposlitvi, dopust pomeni izpad prihodka, regresa in božičnice “si izplačaš sam”, prispevki rastejo, stroški najemnin in materiala se povečujejo, cene storitev pa ne morejo neskončno slediti. Ob tem opozori še na problem nelojalne konkurence in sive ekonomije, ki naj bi v tej branži močno cvetela.

Foto: Podjetnica Vir: Shutterstock

“Če zbolim, ni prihodka. Če grem na dopust, ni prihodka.”

Pod zapisom se je hitro nabralo veliko komentarjev, d podpore do kritičnih pripomb, skupni imenovalec pa je bil občutek, da se v mikro storitvenih dejavnostih nabira preveč pritiska.

»Sem šele tretje leto s. p. (pred tem sem bila približno deset let zaposlena kot manikerka). Ko slišim komentarje v smislu ‘vi s. p.-jevci si pa lahko privoščite’, takrat šele vidim, kako nerazgledani smo kot družba in kako malo se ve, kaj vse stoji za tem delom. Letos pa je bil zmagovalen še komentar ‘a božičnica je bila?’ . Ja, seveda, kar gospod Golob mi jo je nakazal.

»Glede na to, da ni omejitev, kdo in kako dolgo je lahko na socialni podpori, se sploh ne čudim, da nekateri raje ostanejo doma ali delajo na črno. Če potegnem črto: prvi del meseca delamo za najemnino, stroške, prispevke in material, naslednjo tretjino za stroške doma in šolo. Če si zaželiš kak dodaten tečaj ali izobraževanje, so to že skoraj pobožne želje. Ob vsem tem pa še stalno višanje prispevkov.«

Ko telo ne zdrži več, sistem pa ne popusti

Ena izmed komentatork je delila, da to delo živi že desetletja in da gre za delo z lastnim telesom. Po njenem mnenju se po tridesetih letih takšnega tempa preprosto ne da več zdržati na enak način kot v mladosti, sistem pa od posameznika še vedno pričakuje “enako kot od podjetja z več zaposlenimi”. Dodala je tudi, da so v resnici odločilne kalkulacije: ko zboliš ali si doma, prihodka ni.

Foto: Denar Vir: Facebook

»Tudi bolniška je poseben problem. Že kot zaposlena sem imela s tem težave, ker je bilo vedno ‘nekaj narobe’, čeprav so bile bolniške redke in kratke. Zdi se mi, da nam delo vgradi blokado. Tako zdravje potisneš na stranski tir, čeprav bi moralo biti prioriteta. Delamo iz ljubezni, a tudi za denar in vsaka stranka šteje. Zato je še toliko huje, ko vidiš, da nekateri delajo zgolj za zaslužek, brez spoštovanja higienskih standardov in pravil, ter na črno zaslužijo celo več.«

»Tudi sama sem že 15 let zasebnica in imam d. o. o. Trenutno je s to vlado vse v redu. Veliko huje je bilo v času covida, ko so me za pet mesecev zaprli, promet je bil ničeln, subvencije pa so prišle šele 10. junija. Vse stroške pa je bilo treba plačevati sproti. Problem nastane, ko se storitve ne zaračuna po realni ceni. Potrebno je vključiti vse stroške poslovanja. Če želijo ljudje biti urejeni in lepi, morajo razumeti, da ima to svojo ceno.«

“Narod ne razume, kaj vse potegne za sabo”

Več komentarjev je izpostavilo, da okolica pogosto ne razume realnosti samostojnega podjetništva. Ena od komentatork je opisala tipične opazke, ki jih slišijo s. p.-jevci ob dopustu ali praznikih, češ “vi si pa lahko privoščite”, medtem ko je v praksi dopust pogosto finančni minus. V istem dihu je opozorila še na vprašanje bolniške. Mnogi že sami pri sebi razvijejo blokado, ker jih skrbi, kaj bo s strankami in tako zdravje pogosto potisnejo na drugo mesto.

Foto: Prispevki Vir: Freepik

»Gre za delo z lastnim telesom, hrbtenico, rokami, vidom, prisilnimi držami, natančnostjo in veliko odgovornostjo. V mladosti delaš cele dneve, po tridesetih letih pa tega preprosto ne zmoreš več. In ravno takrat sistem od posameznika še vedno zahteva enako kot od podjetja z več zaposlenimi. Če zbolim, ni prihodka.

»Če grem na dopust, ni prihodka. Regres in božičnico si moram ‘izplačati sama’ iz dobička, ki ga ob teh prispevkih, najemninah in realnih cenah storitev pogosto sploh ni več. Sama sem zdržala tudi zato, ker nimam otrok in sem imela še druge vire podpore. Brez tega bi marsikdo že zdavnaj klonil. To niso čustva, to so preproste kalkulacije. Mikro dejavnosti, kjer človek dela sam, bi potrebovale drugačna, bolj človeška pravila.«

Kritike in strinjanje: “Ni samo v salonih”

Pojavili so se tudi komentarji, ki so problem razširili širše, da to ni zgodba samo kozmetičnih ali frizerskih salonov, ampak tudi gostincev, gradbincev in številnih drugih mikro dejavnosti, kjer človek dela “z rokami” in je vsak izpad dela takoj viden na računu. Nekateri so dodali še vidik trga, da je ponudnikov več kot nekoč, zato je konkurenca močnejša, cene pa težko rastejo toliko, kot rastejo stroški. Spet drugi so izpostavili vlogo inšpekcij in občutek, da so tisti, ki delajo po pravilih, “lažje dosegljivi”, medtem ko siva ekonomija ostaja težje ulovljiva.

Napisal: K. J.

Vir: Facebook, Freepik

The post »Več kot delaš, manj imaš« Podjetnica sprožila razpravo, oglasili so se številni razočarani podjetniki first appeared on NaDlani.si.