Več denarja v denarnicah zaposlenih? Referendum znova odpira vprašanje nižjih davkov

Koliko denarja bi zaposlenim ostalo, če bi bilo delo v Sloveniji manj davčno obremenjeno? Prav to vprašanje postaja vse bolj aktualno ob visokih cenah goriva, ogrevanja, hrane in drugih življenjskih stroškov.

Referendumska razprava o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) je v ospredje ponovno postavila vprašanje davčne razbremenitve. Zagovorniki takšne politike poudarjajo predvsem prepričanje, da bi moral večji del ustvarjenega dohodka ostati zaposlenim in gospodarstvu.

Osnovna logika davčne razbremenitve je preprosta: če se zmanjšajo davki oziroma druge obremenitve dohodkov iz dela, lahko zaposlenemu ob ustrezno oblikovanih spremembah ostane višji neto dohodek.

Za zaposlenega je pomemben predvsem končni znesek na računu. Višji razpoložljivi dohodek pomeni več denarja za položnice, hrano, gorivo, ogrevanje, varčevanje ali druge potrebe.

Tudi razprave vladne fokusne skupine za davke so med pomembnimi cilji izpostavljale razbremenitev dela in gospodarstva ter večjo konkurenčnost. (gov.si) 

Slovenija je po obremenitvi povprečnega dela zelo blizu Belgiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji in Italiji, medtem ko je njena zakonska minimalna plača precej nižja od minimalnih plač v Belgiji, Nemčiji in Franciji. 

Če k isti primerjavi dodamo še povprečne bruto plače, so razlike še bolj vidne. Za primerljivost lahko uporabimo OECD-jevo oceno povprečne letne bruto plače za leto 2025.

DržavaDavčni primežPovprečna bruto plača/letoPovprečno bruto/mesec