Varšavski župan Rafal Trzaskowski želi v drugem poskusu postati predsednik Poljske (biografija)

Varšavski župan Rafal Trzaskowski je 18. maja kot kandidat vladajoče Državljanske platforme (PO) tesno zmagal v prvem krogu predsedniških volitev. Proevropski sredinski politik, ki je bil na zadnjih volitvah leta 2020 poražen v drugem krogu, lovi občutljivo ravnovesje, saj želi pritegniti tako levosredinske kot konservativne volivce.

Trzaskowski se je rodil 17. januarja 1972 v Varšavi. Njegov oče Andrzej se je ukvarjal z jazz glasbo kot dirigent in skladatelj, njegov polbrat Piotr Ferster pa je v Krakovu več desetletij vodil enega najbolj znanih političnih kabaretov v državi.

Rafal se je medtem po končani zasebni srednji šoli osredotočil na študij mednarodnih odnosov in angleščine, leta 1996 je diplomiral na univerzi v Varšavi, kasneje pa doktoriral z disertacijo na temo institucionalne reforme Evropske unije.

Že v času študija je delal kot tolmač in učitelj angleščine, v politiko pa se je vključil po letu 2000 – v času, ko se je Poljska pripravljala na vstop v EU.

Trzaskowski se je leta 2004 pridružil Državljanski platformi in svetoval predstavnikom stranke v Evropskem parlamentu, nato pa je bil leta 2009 tudi sam izvoljen za evropskega poslanca. Ves čas je bil aktiven tudi v državni in lokalni politiki, med letoma 2013 in 2015 je v Tuskovi prvi vladi deloval kot minister za upravo in digitalizacijo ter kot državni sekretar na zunanjem ministrstvu, pristojen za evropske zadeve.

Na parlamentarnih volitvah leta 2015 je bil izvoljen za poslanca, leta 2018 pa je ob široki podpori sredinskih, levosredinskih in liberalnih političnih krogov s skoraj 57 odstotki glasov na predčasnih volitvah osvojil položaj župana Varšave.

V svojem prvem županskem mandatu je med drugim uvedel brezplačne vrtce, povečal sredstva za programe umetne oploditve in okrepil javno prometno infrastrukturo.

Trzaskowski, ki se opredeljuje kot katolik, sicer velja za sredinskega, liberalnega in proevropskega, a hkrati konservativnega politika. Podpira evropske integracije, skrb za okolje in liberalne vrednote, zavzel se je tudi za priznavanje istospolnih partnerskih zvez in večjo vlogo lokalnih oblasti.

Sredi svojega prvega županskega mandata je februarja 2020 postal podpredsednik stranke PO in kmalu zatem tudi njen predsedniški kandidat. Z nekaj več kot 30 odstotki glasov se je prebil v drugi krog, vendar na koncu tesno izgubil proti trenutnemu predsedniku Andrzeju Dudi, ki ga je podprla konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS).

Trzaskowski upa, da bo njegov drugi poskus bolj uspešen in da bo Tuskovi vladi s tem olajšal sprejemanje ukrepov. Vlada se je namreč od prevzema mandata jeseni 2023 večkrat znašla v sporih z Dudo, ki je z uporabo pravice do veta redno blokiral zakonodajne predloge in druge vladne ukrepe. Pri tem so v ospredju zlasti reforme na področju sodstva ter odprava oz. omilitev strogih omejitev splava in kontracepcije.

Trzaskowski pred drugim krogom lovi občutljivo ravnovesje – s strinjanjem z nekaterimi konservativnimi stališči skuša pritegniti volivce z desnega političnega pola, hkrati pa ne želi razočarati levosredinskih in levih volivcev. Podporo sta mu sicer že izrekli Nova Levica in sredinska stranka Poljska 2050.

“Pomembno je, da gradimo in ustvarjamo, ne pa uničujemo,” je dejal podpornikom na nedeljskem shodu v Varšavi, kjer se je zbralo več deset tisoč ljudi. “Vsakdo lahko najde svoje mesto pod belo-rdečo zastavo Poljske,” je še sporočil množici, ki je poleg poljskih vihtela tudi mavrične zastave in zastave EU.