V župansko tekmo v občini Radlje ob Dravi stopa Dejan Kresnik

Dejan Kresnik je napovedal kandidaturo za župana Občine Radlje ob Dravi, pri čemer kot ključne izzive izpostavlja predvsem demografijo, stanovanjsko problematiko, gospodarski razvoj in infrastrukturo.

Kaj je bil glavni razlog, da ste se odločili za kandidaturo?

Odločitev za kandidaturo ni prišla čez noč, ampak je zorela dalj časa. V tej občini živim, tukaj je moj dom in tukaj srečujem ljudi, ki mi pogosto povedo, kaj jih veseli, kaj jih skrbi in kaj bi si želeli drugače. Prav ti pogovori so bili eden od pomembnih razlogov za odločitev. Menim, da ima naša občina veliko potenciala, vendar vseh priložnosti še ne izkoriščamo dovolj. Potrebujemo nov razvojni zagon, več ambicioznosti in predvsem jasen odgovor na vprašanje, kakšno občino želimo čez deset ali dvajset let.

Za kandidaturo sem se odločil, ker želim svoje izkušnje, znanje in energijo ponuditi skupnosti. Verjamem v povezovanje in sodelovanje. Občina se ne more uspešno razvijati, če vsak deluje zase – povezati moramo občane, gospodarstvo, društva, krajevne skupnosti, kmetijstvo, javne zavode in državo.

Moja kandidatura zato ni kandidatura proti nekomu. Je kandidatura za spremembe, za nove priložnosti in za razvoj občine.

Kako danes ocenjujete stanje in razvoj občine?

Pri oceni želim biti korekten. V preteklih letih je bilo veliko narejenega in vse, kar je dobro, je treba priznati in na tem graditi naprej. Razvoj občine se ne začne z vsakimi volitvami znova. Vendar pa menim, da moramo razvoj danes razumeti širše. Ni dovolj, da štejemo samo investicije, nove objekte ali metre obnovljenih cest. Najpomembnejše merilo razvoja je kakovost življenja ljudi.

Vprašati se moramo, koliko mladih po končanem šolanju ostane doma oziroma se vrne domov. Ali lahko tukaj najdejo primerno zaposlitev? Ali lahko pridejo do stanovanja oziroma zemljišča in si ustvarijo družino? Imajo naša podjetja dovolj dobre pogoje za razvoj in širitev? Znamo privabiti nove investitorje in ustvarjati delovna mesta z višjo dodano vrednostjo?

Enako pomembno je, ali razvoj občutijo tudi ljudje zunaj samega središča občine. Razvoj mora priti do vsakega kraja in do ljudi vseh generacij. Zato bi si želel, da bi v prihodnje manj govorili samo o posameznih projektih in več o celovitem razvoju občine.

Kje vidite največje pomanjkljivosti oziroma izzive?

Med največjimi izzivi naše občine vidim predvsem demografijo, gospodarsko rast, ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest ter infrastrukturo, ki mora takšen razvoj omogočati. To so področja, ki so med seboj neposredno povezana. Če želimo, da mladi ostanejo doma oziroma se po končanem šolanju vrnejo, jim moramo poleg kakovostnega življenjskega okolja ponuditi tudi možnosti za zaposlitev, podjetništvo in ustvarjanje lastne prihodnosti.

Eden največjih izzivov je demografija. Če mladi odhajajo in se po študiju ali prvih zaposlitvah ne vračajo, to čez leta občuti celotna skupnost. Zato mora biti ena naših osrednjih nalog ustvarjanje okolja, v katerem bodo mladi videli svojo prihodnost.

S tem je neposredno povezano stanovanjsko vprašanje. Potrebujemo več možnosti za gradnjo, dostopna stanovanja in premišljeno stanovanjsko politiko za mlade in mlade družine.

Naša občina potrebuje močnejšo gospodarsko dinamiko. Ne smemo se zadovoljiti samo z obstoječim stanjem. Obstoječim podjetjem moramo omogočiti, da se razvijajo in širijo, hkrati pa moramo aktivneje iskati nove investitorje in podjetnike, ki bi svojo dejavnost razvijali pri nas. Pri tem mora občina prevzeti aktivnejšo vlogo – od prostorskega načrtovanja in komunalnega opremljanja zemljišč do hitrega reševanja postopkov, povezovanja z državnimi institucijami in pomoči pri iskanju možnosti za pridobivanje evropskih ter državnih sredstev.

Poslovna cona je pomemben korak, vendar sama po sebi še ni cilj. Cilj morajo biti nova podjetja, nove investicije in nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Tudi občina sama je pri načrtovanju poslovne cone kot razvojne cilje navedla povečanje dodane vrednosti malih in srednjih podjetij, povečanje zaposlovanja in ustvarjanje podjetniškega ekosistema. Zato bi želel jasno strategijo, kakšne gospodarske dejavnosti želimo privabiti in kako bomo do potencialnih investitorjev tudi dejansko prišli.

Veliko priložnost vidim tudi v čezmejnem sodelovanju z Avstrijo. Naša bližina meje mora postati gospodarska prednost. Danes veliko ljudi odhaja čez mejo predvsem zaradi zaposlitve. Dolgoročni cilj pa mora biti tudi ustvarjanje takšnih pogojev doma, da bodo dobra delovna mesta nastajala pri nas. Okrepiti moramo sodelovanje med podjetji na obeh straneh meje, iskati skupne projekte in izkoristiti možnosti čezmejnih evropskih programov.

Posebno pozornost bi namenil malim podjetnikom, obrtnikom, kmetijam in družinskim podjetjem. Gospodarski razvoj niso samo velika podjetja. Pogosto prav manjša podjetja zagotavljajo stabilna delovna mesta in ostajajo močno povezana z lokalnim okoljem. Občina mora biti zanje partner. Zato bi uvedel reden dialog z gospodarstvom in podjetniki ter jih neposredno vprašal, katere ovire jim preprečujejo širitev in nova zaposlovanja.

Drugi veliki sklop je infrastruktura. Brez dobre infrastrukture ni gospodarskega razvoja. Podjetje se težko odloči za novo investicijo v okolju, kjer nima ustreznih cestnih povezav, komunalno opremljenih zemljišč, zanesljive energetske oskrbe in sodobnih komunikacijskih povezav.

Na področju cest moramo zato določiti jasne prioritete. Občinski proračunski dokumenti sami poudarjajo potrebo po vzdrževanju in posodabljanju cestne infrastrukture; za promet, prometno infrastrukturo in komunikacije so bila za leto 2026 načrtovana sredstva v višini približno 2,87 milijona evrov. Pomembno je, da se vlaganja načrtujejo dolgoročno in da občani vedo, kdaj lahko pričakujejo ureditev posameznih cest in drugih infrastrukturnih problemov.

Velik izziv ostaja tudi komunalna infrastruktura in odvajanje odpadnih voda. Aktualni občinski projekti med drugim zajemajo ureditev odvajanja komunalnih odpadnih voda na območju Dobrave, Vuhreda, Zgornjega Kozjega Vrha, poslovne cone Radlje in naselja Tilk. Takšni projekti niso vedno najbolj opazni, so pa za kakovost življenja ljudi in nadaljnji razvoj posameznih območij bistveni.

Pri infrastrukturi pa ne smemo govoriti samo o asfaltu in kanalizaciji. Danes razvojna infrastruktura pomeni tudi hiter internet, dobre mobilne povezave, energetsko infrastrukturo, kolesarske povezave in kakovosten javni promet. Če želimo privabljati mlade družine, podjetnike in ljudi, ki lahko del svojega dela opravljajo na daljavo, mora biti digitalna povezanost samoumevna tudi zunaj središča Radelj.

Pomembno se mi zdi tudi, da razvoj ni osredotočen samo na središče občine. Vuhred, Remšnik, Sv. Anton, Dobrava, Spodnja Vižinga, Zgornja Vižinga, Vas in druga območja morajo biti sestavni del razvojnega načrta občine. Ljudje na podeželju ne smejo imeti občutka, da pridejo na vrsto šele takrat, ko ostane kaj denarja. Ceste, vodovod, kanalizacija, širokopasovne povezave in druge osnovne storitve neposredno odločajo tudi o tem, ali bodo ljudje na teh območjih ostali.

Vse to pa je povezano še z enim velikim izzivom – demografijo. Gospodarstvo, stanovanja in infrastruktura so pravzaprav deli iste zgodbe. Če želimo zadržati mlade, potrebujemo delovna mesta. Če želimo, da si tukaj ustvarijo družino, potrebujejo stanovanja. Če želimo privabiti podjetja, potrebujemo zemljišča in infrastrukturo. In če želimo, da se razvijajo tudi naši manjši kraji, moramo zagotoviti dobre cestne, komunalne in digitalne povezave.

Zato bi si želel, da v naslednjem obdobju naredimo premik od posameznih projektov k celoviti razvojni politiki občine. Ne samo vprašanje, kaj bomo zgradili prihodnje leto, ampak kje želimo biti čez deset let: koliko novih delovnih mest želimo, koliko novih stanovanj potrebujemo, katere gospodarske dejavnosti želimo razvijati in kakšno infrastrukturo moramo za to zagotoviti.

Naša občina ima dobro lego, podjetne ljudi in veliko naravnih ter razvojnih potencialov. Izziv prihodnjih let je, da te potenciale spremenimo v konkretne priložnosti za ljudi, ki tukaj živijo.

Kaj bi kot župan najprej spremenili oziroma katerega projekta bi se lotili najprej?

Ne bi želel začeti mandata z eno samo veliko obljubo. Najprej bi skupaj s sodelavci pripravil zelo jasen pregled stanja občine: projektov, financ, obveznosti, potreb posameznih krajev ter možnosti pridobivanja državnih in evropskih sredstev.

Na tej podlagi bi pripravili konkreten štiriletni razvojni načrt z jasno določenimi prioritetami, roki in odgovornostmi. Občani morajo vedeti, kaj nameravamo narediti in ob koncu mandata tudi preveriti, kaj smo dejansko naredili.

Med vsebinskimi prioritetami bi bilo zagotovo stanovanjsko področje. Preveril bi občinska zemljišča, možnosti novih stanovanjskih območij ter modele, s katerimi bi mladim in mladim družinam olajšali pot do prvega doma.

Druga prioriteta bi bilo gospodarstvo. Želel bi redna srečanja s podjetniki in obrtniki ter jasen odgovor na vprašanje, kaj lahko občina stori, da bodo lahko širili svojo dejavnost in ustvarjali nova delovna mesta. Hkrati bi pripravil pregled najbolj nujnih vlaganj v cestno in komunalno infrastrukturo.

Spremenil pa bi tudi način vodenja. Želim odprto občino in župana, ki je dostopen ljudem. Več bi bilo neposrednih srečanj z občani po posameznih krajih, sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, društvi in gospodarstvom. Dobre ideje niso vezane na politično pripadnost – če je predlog dober za občino, ga je treba znati sprejeti.

Kako si predstavljate prihodnost občine in kakšen razvoj občine si želite v prihodnjih letih?

Moja vizija je občina, v kateri bodo ljudje želeli ostati in v katero se bodo mladi po študiju želeli vrniti. Želim si občino, kjer bo mogoče dobiti kakovostno zaposlitev, rešiti stanovanjsko vprašanje, si ustvariti družino in kakovostno preživljati prosti čas. Občino z dobrimi vrtci in šolami, športnimi in kulturnimi vsebinami ter dobro skrbjo za starejše.

Na področju gospodarstva si želim več podjetnosti, novih investicij in delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Pri tem moramo izkoristiti tudi našo lego in bližino Avstrije. Meja ne sme biti samo prostor, čez katerega se ljudje vozijo na delo, ampak tudi razvojna priložnost za čezmejno gospodarsko, turistično in izobraževalno sodelovanje.

Velik potencial vidim v naši naravi – v Dravi, Pohorju in Kozjaku – vendar mora biti turizem premišljen in povezan z lokalnim gospodarstvom, gostinstvom, kmetijstvom in ponudniki. Gost mora imeti razlog, da pri nas ne ostane samo nekaj ur, ampak več dni.

Želim si razvojno samozavestno občino, ki bo znala pridobivati evropska in državna sredstva, sodelovati s sosednjimi občinami ter odločneje zastopati interese celotne Dravske doline. Predvsem pa želim občino, v kateri se bo razvoj poznal v vsakdanjem življenju ljudi.

Zavedam se, da je kandidirati precej lažje kot dobro voditi občino. Županska funkcija zame ni naziv ali položaj. Je odgovornost do ljudi in do prihodnosti skupnosti. Ne želim obljubljati vsega vsem. Ljudje si zaslužijo, da jim povemo, kaj lahko naredimo, koliko bo nekaj stalo, koliko časa bomo za to potrebovali in tudi česa v določenem trenutku ne moremo narediti. Verjamem pa, da lahko z drugačnim pristopom, več povezovanja in jasnimi prioritetami naredimo več.

Pri tem želim sodelovati z vsemi, ki imajo dobre ideje in želijo občini dobro. Župan ne sme deliti ljudi na naše in vaše. Po volitvah mora biti župan vseh občank in občanov. V kandidaturo vstopam, ker mi za prihodnost naše občine ni vseeno. Želim občino, ki bo samozavestna, razvojno uspešna in prijazna do ljudi. Občino, na katero bomo ponosni, predvsem pa občino, v kateri bodo prihodnost videli tudi naši otroci in vnuki. Ne bom obljubljal, da je mogoče vse. Želim pa obljubiti nekaj drugega: da bom poslušal, povezoval, iskal rešitve in vztrajal pri projektih, ki so pomembni za ljudi in razvoj naše občine.

The post V župansko tekmo v občini Radlje ob Dravi stopa Dejan Kresnik appeared first on Lokalec.si.